Direktorska plača v slabi banki: 21.533 evrov bruto

Ljubljana – Potem ko je informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar včeraj Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), Banko Slovenije in ministrstvo za finance pozvala k razkritju podatkov o poslovanju slabe banke, so nam na DUTB dali pogodbe o zaposlitvi direktorjev.

Nova izvršna direktorja Janez Škrubej in Christopher Gwilliam na mesec zaslužita 21.533 evrov bruto, Aleš Koršič in Torbjörn Månsson pa 9800 evrov. V ta znesek so všteti tudi vsi dodatki, denimo dodatek za delovno dobo, ne pa, na primer, obvezno povračilo stroškov za prevoz in prehrano ter stroški na službenem potovanju.

DUTB lani še ni izplačevala nagrad izvršnim direktorjem. Škrubejeva in Gwilliamova pogodba namreč določata, da sta zaposlena upravičena do variabilnega dela plače po preteku enega leta od zaposlitve. O pogojih in kriterijih za variabilni del plače se dogovorita z delodajalcem.

Zakonodaja sicer predvideva petletno delovanje DUTB, a je vlada že napovedala, da bo njen obstoj podaljšala. Mandat Škrubeja in Gwilliama traja največ šest let oziroma do konca leta 2017. Če jima je pogodba o zaposlitvi odpovedana brez utemeljenih ali drugih razlogov (tudi zaradi prenehanja obstoja družbe) pred potekom mandata, sta upravičena do šestih povprečnih mesečnih plač odpravnine.

Na poziv informacijske pooblaščenke Pirc Musarjeve so se odzvali tudi na ministrstvu za finance in izrazili pričakovanje, da bo DUTB razkrila vse bistvene elemente svetovalnih pogodb in da bo tudi na splošno delovala čim bolj pregledno.

Za večjo transparentnost družb v državni lasti

Le nekaj dni pred nadaljnjo obravnavo predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ki predvideva javno razkrivanje podatkov o podjetjih v večinski državni ali lokalni lasti in o slabih kreditih, se polemike o tem kar vrstijo.

Društvo integriteta – Transparency International Slovenia je v sredo sporočilo, da zaznava povečan obseg lobiranja v smeri »mehčanja« predloga omenjenega zakona. Ker je Komisija za preprečevanje korupcije sporočila, da do zdaj niso prejeli nobenega poročila poslanca o lobističnem stiku s tako vsebino, nas je zanimalo, ali ima Društvo Integriteta konkretne podatke o takih stikih.

»Mi smo to zapisali na načelni ravni,« odgovarja predsednica Društva Integriteta Simona Habič. Pravi, da svoja stališča proti sprejetju določenih členov predlaganega zakona zdaj izražajo skupine, kot so Gospodarska zbornica Slovenije in HSE, čeprav v javni razpravi nanj niso imele pripomb. »To pomeni, da poskušajo aktivno vplivati na odločevalce, torej poslance v državnem zboru, da ne bi izglasovali tega zakona,« dodaja sogovornica.

GZS je spet sporočila, da podpira večjo transparentnost poslovanja družb v državni lasti, »vendar ne na škodo konkurenčnega položaja teh družb«.