Maja Grgič, gospodarstvo
Ljubljana – Eno od vprašanj, ki se ob menjavi vlade priplazi v podjetja v državni lasti, je, ali je pričakovati kadrovske rošade. Zamenjav nadzornih svetov in posledično direktorjev so se lotile domala vse vlade doslej. Kaj lahko pričakujemo tokrat?
Predstavniki nove koalicije so se zavezali, da ne bodo izvajali političnih kadrovskih čistk in da bodo koalicijski partnerji morali doseči soglasje glede razrešitev in imenovanj v državna podjetja. Vendar je že prva vladna seja potekala v znamenju (negospodarskih) kadrovskih zamenjav. Gospodarski krogi so glede na pretekle izkušnje do koalicijskih zavez skeptični, a tudi če bo nova vlada želela zamenjati nadzorne svete in direktorje v državnih družbah, to ne bo tako enostavno, kot je bilo v prejšnjih vladnih mandatih.
Z ustanovitvijo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je vlada namreč izgubila pristojnost, da bi neposredno odločala o nadzornikih družb v državni (so)lasti in organih Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod). V Kadu vlada predlaga le polovico nadzornikov, ki jih mora kot skupščina družbe potrditi še AUKN. Ta odloča tudi o nadzornem svetu Soda.
Brez podreditve AUKN ne bo šlo
Če si bo nova vlada želela podrediti AUKN, bo lahko to najhitreje dosegla s predlogom za zamenjavo uprave in sveta agencije, s čimer pa se bo morala strinjati absolutna večina poslancev – torej 46 oziroma skoraj vsi v novi koaliciji. Ta je sicer napovedala preoblikovanje agencije, ki naj bi jo združili s Kadom in Sodom, vendar bo to zahtevalo spremembo več zakonov in zato tudi več časa za uresničitev te ideje. V koalicijski pogodbi je sicer tudi zapisano, da bodo v vseh nadzornih organih, ki jih oblikuje vlada, sodelovanje omogočili tudi opoziciji.
Komu vse bi se lahko tresel stolček? Vse oblasti so si prizadevale za vpliv nad Kadom in Sodom, saj imata deleže v drugih pomembnih podjetjih. Politiko so vselej zanimala energetska podjetja, Dars, Slovenske železnice, Telekom Slovenije, Luka Koper, Petrol, Zavarovalnica Triglav in seveda državne banke. Nadzorniki in tudi direktorji v teh družbah so povečini mandate dobili v času Pahorjeve vlade; ponekod so se mandati iztekli, drugod je prišlo do zamenjav.
Skoraj zagotovo bo nov nadzorni svet in predsednika uprave, ki bo po okusu nove vlade, dobila Nova Ljubljanska banka, saj je tam najprej odstopil predsednik uprave Božo Jašovič, nato del nadzornikov, nedavno pa še en član uprave. Nove nadzornike bo banka najbrž dobila marca, ko bo tudi skupščina NLB.
Zadrege z glasovalnimi pravicami
Vpliv na NLB bo še posebej zanimiv, ne le zaradi potrebne sanacije gospodarstva, ampak ker je banka v procesu »detajkunizacije« postala solastnica kar nekaj podjetij. Med njimi Pivovarne Laško, ki je tudi lastnica časopisov Delo in Večer. Ker pa je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) NLB in Banki Celje zaradi usklajenega delovanja odvzela glasovalne pravice, ima država v Laškem le 7 odstotkov glasov prek Kadovega deleža. NLB pa je tudi pomembna kreditodajalka Laškega, zato bi lahko na njene nadzornike in upravo banka vplivala še po tej poti.
To pa morda ne bo edino podjetje, kjer bi lahko državni lastniki imeli težave z glasovalnimi pravicami. ATVP jim utegne zaradi kršenja prevzemne zakonodaje glasove zamrzniti v kar devetih pomembnih podjetjih, in sicer v Zavarovalnici Triglav, Novi Kreditni banki Maribor, Savi, Krki, Abanki, Petrolu, Savi Re, Aerodromu in Telekomu Slovenije. Tega se očitno zaveda tudi nova koalicija. Poslanec SDS Marko Pogačnik je nedavno za Delo pojasnil, da bo rešitev tega vprašanja
ena od prednostnih nalog nove vlade. A direktor ATVP Damjan Žugelj vztraja, da rešitve ne morejo veljati za nazaj.
Dvomi o obljubah bodoče vlade
Predsednik Združenja Manager Dejan Turk je izrazil upanje, da političnega kadrovanja v novi vladi ne bo: »Vsaka družba potrebuje kontinuiteto in zaupanje v vodstvo. Predvsem moramo imeti dobre menedžerje, ki bodo znali odgovorno opravljati svoje delo. V Sloveniji imamo dovolj ljudi, le znati jih moramo postaviti na prava mesta.«
Generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije Irena Prijović ugotavlja, da bo najprej potrebno doreči status in vlogo AUKN, kjer je zdaj skoncentrirana upravljavska moč države. Kljub načelni zavezi nove koalicije pa težko verjame, da do zamenjav nadzornikov in uprav ne bi prišlo: »Postopkovno bo to veliko zahtevnejše kot v preteklosti, saj so se na tem področju standardi zelo spremenili. Zahteve po transparetnosti in ustrezni procedrualnosti skupaj z zahtevami po izpolnjevanju določenih kriterijev pri kadrovanju postavljajo več omejitev poseganju v obstoječe kadrovske strukture organov upravljanja.«
Tudi direktor Alpine Matjaž Lenassi ni povsem prepričan, da v podjetjih ne bo kadrovskih zamenjav: »Prav bi bilo, da se ne zamenjuje vse počez, ampak le tiste, ki so res slabi.« Dodaja, da pri dobrih direktorjih politična pripadnost ne bi smela biti pomembna.
Na vprašanje, ali ga je strah, da bi ga nova vlada zamenjala, je predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec odgovoril: »Ni me strah. Mi delamo svoj posel, lastnik pa ima legitimno pravico za oceno, ali je bilo delo v redu, lahko pa vzame tudi kakšen drug kriterij.« Po njegovih besedah Zavarovalnica Triglav dosega odlične rezultate tudi v primerjavi z evropskimi zavarovalnicami.
Menjave slabe za podjetja
In kaj nenehne politične menjave vodstev pomenijo za podjetja? »Pogosto menjavanje članov organov upravljanja ali celotnih organov ni nikoli dobro za družbo, saj posledično prispeva h kratkoročni naravnanosti pri sprejemanju odločitev. Veliko bolj kot vsebina postaja pomembno »pokritje« za svoje odločitve. Redki so nadzorniki ali uprave v državnih družbah, ki doživijo dva mandata, mnogi niti ne dokončajo mandata,« ugotavlja Prijovićeva.
Lenassi sicer pravi, da profesionalni direktorji kljub negotovosti nemoteno delajo naprej, a vendar opaža, da v državnih družbah ob zamenjavi oblasti vedno nastane določen zastoj, tudi tokrat: »Čuti se, da ni odločanja, vsak se poskuša izogniti odločitvi.«