Dobavitelji z negotovostjo čakajo na razplet

Slovenske proizvajalce skrbi izrinjanje s polic in slabšanje plačilnih pogojev.

Objavljeno
22. junij 2014 20.37
Posodobljeno
23. junij 2014 09.00
LJUBLJANA SLOVENIJA 13.3.2010 - MEGAMARKET MERCATOR FOTO: JOZE SUHADOLNIK/DELO
Marjeta Šoštarič, Vanja Tekavec
Marjeta Šoštarič, Vanja Tekavec
Ljubljana – Ti, ki se gredo zdaj ta posel s prodajo Mercatorja, delajo veliko napako, je bil v zadnjih dneh ničkolikokrat slišan stavek iz ust slovenskih pridelovalcev hrane in pomembnih dobaviteljev slovenskemu trgovcu. Ta naj bi po večletni prodajni agoniji postal del hrvaškega Agrokorja.

Kako pomemben je Mercator za slovenska prehranska podjetja, pove podatek, da prek njegovih polic domača prehranska industrija ustvari okrog pol milijarde evrov letnih prihodkov. Tudi zato ob vseh tveganjih, ki jih prinaša prodaja Agrokorju Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Slovenije pri GZS, pravi: »Zaplet, ki je nastal, je bilo celo pričakovati ob kupcu brez denarja. To je vsem jasno in v taki situaciji in teh plačilnih rokih, ki jih imamo že zdaj v Sloveniji in poznavajoč to, kar ima Agrokor na Hrvaškem, je dobavitelje upravičeno strah. Upam tudi, da bo predvsem zakon o kmetijstvu, ki prinaša s 1. 9. krajše plačilne roke za sveži program (45 dni) in maksimalno 90 dni za preostali program, da bo to tudi upoštevano in nadzorovano v Sloveniji, če bo posel z Agrokorjem sklenjen. Če upoštevamo, da je Agrokor povezan sistem z lastno dobaviteljsko mrežo, je grožnja našim dobaviteljem še toliko večja.«

Skrbijo jih odkup in cene

Prodaja Merctorja Agrokorju nas mora kar precej skrbeti, pravi Jure Vončina, direktor Kmetijske zadruge Krka iz Novega mesta. »Že zdaj nam iz Hrvaške vozijo precej blaga po veliko nižjih cenah. Po drugi strani pa mislim, da bo na to, kaj bo na policah, še vedno pomembno vplival potrošnik. Če bo zahteval domače in verjel tej domači proizvodnji, bodo tudi novi lastniki morali zagotoviti domače na polici. Bo pa v vsakem primeru dobavitelj potegnil kratko, koliko kratko, je pa zdaj težko napovedati,« pravi direktor zadruge, ki Mercatorju proda kar polovico pridelane zelenjave. »Če bi nas novi lastnik izrinil, bi bil velik problem. Treba bo najti alternativne poti, saj moramo našim kmetom zagotoviti odkup. Za naših 3500 ton oziroma 1700 ton, kolikor jih gre k Mercatorju glede na potrebe Slovenije, mislim, da ne bi bilo težav. Bolj kot tega se bojimo pritiska na znižanje cen. Letos so cene že 30 odstotkov nižje kot lani, delno zaradi boljše letine, pa tudi zato, ker oni plačujejo delavca po evro in pol, pri nas pa nobeden ne pride nabirat paprike pod 4,5 evra na uro.« Podobno kot pri zelenjavi je pri mesu. Zadruga Krka proda Mercatorju 200 ton svežega mesa, večinoma govedine, ali 30 odstotkov celotne proizvodnje svojih članov. Zadovoljni so s plačilnimi roki (60 dni), ki se ne bi smeli podaljševati. Tudi zato jih je strah, če bo Mercator zdrsnil v roke hrvaškega kupca, ki svojim dobaviteljem plačuje šele po letu in pol.

Silvo Šlamberger, kmet iz Zrkovcev na Štajerskem, spada med večje kmete pri nas. Kmetija s sto hektari zemlje ima 15 zaposlenih in je neposredni dobavitelj zelenjave in krompirja Mercatorju. Na leto mu zagotovijo 1500 ton pridelka ali 90 odstotkov pridelave. »Nič dobrega ne pričakujem, če bo novi lastnik Mercatorja Agrokor. Verjetno se čez noč ne bo nič zgodilo, v nadaljevanju se pa zna to zelo zaplesti. Če se bodo zelo spremenili pogoji, bom moral iskati drugega kupca in morda odpuščati delavce.«

Tudi Miran Božič iz tolminske Alpije pravi, da za slovenske dobavitelje hrane prodaja Mercatorja Agrokorju ne pomeni nič dobrega. »Mogoče se to v mesecu, dveh še ne bo poznalo, se bo pa v kratkem prav gotovo. Sistem Agrokor ima tudi svojo mesnopredelovalno industrijo, za koliko bo padla prodaja, ne morem konkretno odgovoriti, gotovo pa vpliv bo – na enega dobavitelja več, na drugega manj. To je en del zgodbe, drugi pa je način dela Konzuma na Hrvaškem, ki ga poznam iz osebnih izkušenj, in ta je milo rečeno zahteven. Vse te zgodbe, ki jih novinarji poslušate od živilcev v Sloveniji, pa čeprav se jim finančniki napol posmehujejo, definitivno držijo. Težko je samo oceniti, koliko se bo to zgodilo. Če ne skozi količine, ki jih proda, pa skozi pogoje, v katere bo moral privoliti prej ali slej, plačilni roki, rabati, super rabati itd.«

Podobno razmišlja tudi Grega Ermenc iz Ljubljanskih mlekarn, ki sicer pravi, da je težko napovedovati spremembe, če bo Mercator pristal v lasti Agrokorja. A tudi mlekarji vedo, da imajo v hrvaškem sistemu daljše plačilne roke, s čimer pa bi se težko strinjali. Glede neposredne konkurence pa pravi, da jo vidijo predvsem pri sladoledu, kjer ima Agrokor lastno proizvodnjo, manj pri samem mleku, zelo verjetno pa bi se jim zmanjšal obseg na polici.

Nevarnost in priložnost

Predsednik uprave Žita Janez Bojc je bolj pragmatičen, ko pravi, da je že ves čas prodaje Mercatorja Agrokorju pomembno, da povečajo sodelovanje s Konzumom. »Te aktivnosti smo pospešili lani. Prevzem Mercatorja je lahko za nas velika nevarnost ali pa tudi velika priložnost. Celotna veriga je v veliki odvisnosti od Mercatorja, zmanjšanje prostora na policah bi katastrofalno vplivalo na družbe. Ko govorim o priložnosti, pa mislim na konsolidacijo regionalnega trga. Veliko prodajamo Mercatorju in malo Konzumu. Vsaka konsolidacija ima tudi svojo ceno, pri čemer imamo dobavitelji bistveno večje težave – tudi Mercatorjeva konsolidacija je bila taka, narejena s superrabati in drugimi popusti na račun dobavitelja. Če bo to tudi pri novi konsolidaciji, naj bo ta v sorazmerju.«