Tiskane izdaje
Zagreb – Največji Agrokorjevi dobavitelji, kot so Kraš, Atlantic grupa, AWT, Podravka in Franck, ustanavljajo združenje, ki jih bo zastopalo pri sklenitvi dogovora s propadlim koncernom. Čeprav so med temi družbami omenjali tudi močno rovinjsko Adris Grupo, ki od Agrokorja na podlagi finančnega dolga terja 150 milijonov evrov, ima ta za zdaj samo status zunanjega opazovalca.
Okvirni načrt dogovora naj bi pripravili do božiča, dobavitelji pa si prizadevajo še pred dogovorom o odpisu dolgov zavzeti boljši položaj. Do zdaj priznane terjatve znašajo okoli 4 milijarde evrov, v to vsoto pa niso vključene terjatve ruske Sberbanke, ki znašajo 1,1 milijarde evrov. Vendar pa skupne finančne terjatve bank močno presegajo terjatve dobaviteljev, ki se bojijo, da bi jih lahko v postopku sklepanja dogovora preglasovali. Temu se poskušajo izogniti z ustanovitvijo združenja, ki bi nastopalo v imenu vseh svojih članov. Za sprejetje pravnomočnih odločitev je potrebno skupno 66 odstotkov glasov oziroma dolgov, dobavitelji pa so prepričani, da bi lahko skupaj z menicami, posojili in terjatvami za že dobavljeno blago presegli 34 odstotkov, to pa pomeni, da bi lahko blokirali vsako odločitev, ki bi bila zanje neugodna.
Kolikšen bo odpis dolgov?
Dobavitelji niso samo dobavljali blaga, temveč so tudi kreditirali Agrokor, kadar mu je bilo to onemogočeno pri domačih bankah, in to ob precejšnjih provizijah. V zameno za to, so dobivali regresne menice, ki so jih ob določenem diskontu lahko unovčili prek faktoring društva, po propadu koncerna pa menice v celoti zapadejo v plačilo. Vendar pa dobavitelji nočejo privoliti v to, da se tako nastali dolgovi obravnavajo kot vsi preostali. Za takšne dolgove je, kot pravi izredni upravitelj Ante Ramljak, mogoče pričakovati 50- do 70-odstotni odpis, za nezavarovane upnike, ki nimajo vpisane hipoteke, kot je Sberbanka, pa bi lahko ta odpis znašal tudi do 90 odstotkov. Dobavitelji so pripravljeni privoliti v največ 15-odstotni odpis, pri čemer pa računajo s tem, da bo dobro že, če se bodo lahko pogodili za 25-odstotni odpis.
Ključni cilj: večji dobiček
Skupina Mercator si je v gospodarski načrt kot ključni cilj zapisala izboljšanje dobičkonosnosti. V letu 2018 načrtuje za 2,4 milijarde evrov, v letu 2021 pa že 2,5 milijarde evrov prihodkov od prodaje. Boljše poslovvanje se bo pokazalo tudi v višjem kosmatem denarnem toku iz poslovanja (EBITDA) – prihodnje leto 97 milijonov evrov.
Mercator ostaja osredotočen na osnovno dejavnost. Zato bo nadaljeval prenovo trgovin, širil oddelke s svežo hrano, ki jih šteje za posebno konkurenčno prednost. Želi biti najboljši lokalni trgovec na vsakem trgu, kjer posluje. Prisluhnil bo potrebam sodobnega potrošnika in njegovim censkim pričakovanjem, skrbel za izboljšanje svoje cenovne percepcije in izbire izdelkov. Uvajal bo nove tehnologije in sodobne trgovske storitve. Kot izhaja iz načrta, ki ga je včeraj potrdil Mercatorjev nadzorni svet, se družba zaveda pomena svojih zaposlenih, ki da jim kupci priznavajo prijazen in strokoven odnos do strank. Mercator se bo s kadrovsko politiko prilagajal spremembam na trgu, razmeram na trgu delovne sile in regionalnim potrebam.
Mercatorjev vnovični vstop na trg BiH se je izkazal za modro potezo. Tam upravlja 83 trgovin s široko izbiro in kakovostno storitvijo. Pričakujejo, da se bo tudi ta hčerinska družba dobro razvijala v sodelovanju z lokalnimi dobavitelji.
Za investicije bo skupina v prihodnjem letu namenila 37,7 milijona evrov. Od tega bo šlo 47 odstotkov za širitev novih maloprodajnih zmogljivosti, dobrih 20 odstotkov za prenove in investicijsko vzdrževanje obstoječih trgovin, skoraj 17 odstotkov za vlaganja v informacijsko tehnologijo, dobrih 5 odstotkov za vlaganja v logistiko, 11 odstotkov pa za netrgovsko dejavnost. V Sloveniji bo za investicije ostalo 64,5 odstotka naložbene vsote. Skupina bo pospešeno nadaljevala odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja. Kupnino bo uporabila za zmanjšanje bančnega dolga in nove investicije, predvsem v nov logistično-distribucijski center v Ljubljani.
Poslovanje Agrokorja
Tako kot v preteklih mesecih letos tudi desetmesečno poročilo izredne uprave Agrokorja kaže, da živilska in kmetijska podjetja povečujejo prihodke. Medtem ko se trgovski del skupine, ki ga poleg hrvaškega Konzuma sestavljajo še Konzum BiH, Tisak in Velpro centar, še vedno spopada s težavami. V živilskem delu skupine je najbolj izstopala 10-odstotna rast prodaje olja v primerjavi s septembrom. Živilske družbe skupine se čedalje bolj posvečajo izvozu. Pik Vrbovec je med izvozniki najbolj izstopal s kar 33-odstotnim skokom izvoza. Oktober je bil tradicionalno najboljši mesec v letu za Agrokorjeve kmetijske družbe. Izstopa Belje, ki kar 75 odstotkov prihodkov ustvari z Agrokorjevo trgovino, medtem ko je Pik Vinkovci navduševal z 11,8-odstotno rastjo prihodkov. Trgovski del skupine pa je prizadel povečani delež akcijskih cen v poskusu, da bi nazaj privabili izgubljene kupce. Ob 2,7-odstotnem znižanju poslovnih stroškov jim je padanje števila kupcev v svojih trgovinah uspelo ustaviti. N. M.