Tiskane izdaje
Ljubljana – Medtem ko se mnoge bolnišnice otepajo z izgubami in je javna zdravstvena blagajna globoko v rdečih številkah, sta dve od zavarovalnic za dopolnilno zdravstveno zavarovanje poslovali z dobičkom. Vzajemna bo svojega prenesla v rezerve. Nekaterim se to zdi sporno.
Skupščina Vzajemne je danes sklenila, da bo dobiček od preteklih let v višini 24,3 milijona evrov prenesla v varnostne rezerve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pojasnjujejo, da je to za njih kot družbo za vzajemno zavarovanje skladno z zakonom, rezerve pa so z vidika dolgoročne stabilnosti v finančni industriji zelo pomembne, da lahko na dolgi rok pokrivajo vsa morebitna tveganja. Zagotavljajo, da lahko ta denar porabijo le za pokrivanje izgub, nikakor pa si ga ne more nihče kakor koli izplačati ali ga preusmeriti kam drugam.
Ohlapna zakonska določila
Nekaterim političnim strankam, med njimi so najglasnejši Socialni demokrati (SD), pa se zdi tovrstno nalaganje dobička za boljšo kapitalsko ustreznost sporno in so poskušali zastopnike zavarovancev, ki glasujejo na skupščini, s svojimi argumenti prepričati, naj ne podprejo tega sklepa. Po mnenju Andreje Črnak Meglič (SD), ki je najbolj glasno nasprotovala krepitvi rezerv, bi bilo ustrezneje, da bi presežek, ki ga je ustvarila zavarovalnica, poračunali z znižanjem premij zavarovancem.
Kamen spotike je očitno interpretacija lani sprejetega intervencijskega zakona za zdravstvo oziroma novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ta namreč določa, da morajo dopolnilne zdravstvene zavarovalnice do konca letošnjega junija nameniti polovico svojega dobička iz preteklih let za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Kako naj bi to storile, pa zakon ne opredeljuje. Pri Vzajemni, kjer zavarovanci na leto vplačajo za okoli 260 milijonov evrov premij, odgovarjajo, da spoštujejo vsak zakon, vendar od državnega zbora pričakujejo jasna navodila o njegovi izvedbi. Po njihovih zagotovili je denar v rezervi namenjen osnovni dejavnosti in ničemer drugemu.
Bolj laično povedano: 24,3 milijona evrov so dali na stran za hude čase, ko bi, denimo, morali pokrivati izgubo (Vzajemna je je imela na primer leta 2010 2,6 milijona) ali bi, hipotetično, prišlo do kakšne epidemije hudih razsežnosti.
Kaj je korist zavarovancev?
Da v zakonu ni jasno opredeljeno, kako natančno naj dopolnilne zdravstvene zavarovalnice ravnajo, se strinja tudi Črnak Megličeva. »Ob sprejemanju novele smo hoteli, da bi bilo eksplicitno navedeno, da morajo zavarovalnice presežke porabiti tako, da jih namenijo zavarovancem v obliki ene premije ali poračuna več premij, vendar smo bili preglasovani. Kasneje je zdravstveno ministrstvo sicer poslalo neko pismo zavarovalnicam, naj ravnajo v korist zavarovancev, ne pa kaj več,« je pojasnila poslanka SD.
»Vlaganje v rezerve je de facto mrtev kapital, ki ne gre v zdravstvo. To hira, rezerve pa mrtve ležijo in čakajo,« je ogorčena Andreja Črnak Meglič, ki obljublja, da bo SD, če bo v vladni koaliciji, ukinila dopolnilno zdravstveno zavarovanje in poskrbela za pravičnejšo in boljšo ureditev tega področja. Saj gre, po njenih besedah »le še za obvezno rentno plačevanje zavarovancev za polnjenje žepov zdravstvenih zavarovalnic«.
Številne dileme
Pri dopolnilnih zdravstvenih zavarovalnicah opozarjajo, da bi imeli – če bi zakon tako narekoval – pri izplačilu v obliki premij precejšnje težave, denimo, kako bi pravično upoštevali vplačila posameznika ali prehode med zavarovalnicami. Hkrati so pomisleki tudi, da so varnostne rezerve Vzajemne pravzaprav edine rezerve v slovenskem zdravstvenem sistemu.
Drugi dve družbi, ki se ukvarjata z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, Triglav Zdravstvena in Adriatic Slovenica, sta delniški družbi in sta zato v nekoliko drugačnem položaju kot Vzajemna. Zakon, po katerem morata polovico dobička nameniti za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pa seveda velja tudi zanju.
Pri AS so lani pobrali 110 milijonov evrov premij, njihov čisti poslovni izid pa je bil 5,1 milijona evrov. Na vprašanje, kako bodo oni uveljavili zakon, nam danes še niso mogli odgovoriti, neuradno pa je slišati iste pripombe, da niso dobili nobenih navodil, kako konkretno ga izvajati. Triglav Zdravstvena je lani pobrala 104 milijone evrov premij, lanski dobiček pa je bil 4,9 milijona evrov, vendar zaradi preteklih izgub lahko prosto razpolagajo z njim. Zaradi dobička se je izguba znižala na 10,3 milijona evrov.
