Odziv Cinvena: Pogoji za sklenitev posla v tem trenutku niso izpolnjeni  

Mramor: »Vrata za prodajo Telekoma so še vedno odprta, zato bo treba doseči dogovor, ki bo za nas sprejemljiv.«

Objavljeno
15. junij 2015 22.31
Posodobljeno
16. junij 2015 06.00
vvo telekom
 Maja Grgič, Aleš Stergar, gospodarstvo; Š. P., Delo.si
Maja Grgič, Aleš Stergar, gospodarstvo; Š. P., Delo.si

Ljubljana – Iz Slovenskega državnega holdinga (SDH) so včeraj po celodnevnem sestankovanju sporočili, da ne sprejemajo dodatnih Cinvenovih pogojev za nakup večinskega deleža Telekoma Slovenije (TS). Še vedno pa so pripravljeni transakcijo zaključiti po Cinvenovih majskih pogojih.

Cinven se je danes že odzval na odločitev SDH: »Pri Cinvenu smo razočarani, ker se s Slovenskim državnim holdingom, d.d., nismo uspeli dogovoriti glede odprtih vprašanj, povezanih s transakcijo v Makedoniji. Zato pogoji za sklenitev posla v tem trenutku niso izpolnjeni. Še naprej ostajamo zainteresirani za nakup večinskega deleža v družbi Telekom Slovenije, d.d., in smo v prihodnjih tednih, ko bo več jasnosti glede transakcije v Makedoniji, pripravljeni ponovno oceniti položaj.«

»Vrata za prodajo so še vedno odprta, zato bo treba doseči dogovor, ki bo za nas sprejemljiv,« je dogajanje okoli Telekoma ocenil finančni minister Dušan Mramor.

V SDH so ocenili, da bi dodatni pogoji, ki se nanašajo na prodajo makedonske hčerinske družbe TS One, za konzorcij prodajalcev pomenili preveliko tveganje in bi lahko neutemeljeno privedli do znižanja kupnine. Predsednik uprave SDH Matej Pirc pričakuje hiter odziv, čeprav Cinvenu niso določili roka za odgovor. Prvi mož SDH je še povedal, da ni možnosti, da bi postopek zamrznili do jeseni, kot so predlagali v Cinvenu, saj to ne bi bilo transparentno do drugih potencialnih kupcev.

Glede na prejšnje dopisovanje med Cinvenom in SDH je vendarle mogoče sklepati, da se je sedanji prodajni postopek končal. V Telekomu Slovenije odgovora SDH uradno ne komentirajo. Tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki je zgodaj popoldne v parlamentu dejal, da se zaradi politizacije, »pijavk«, ki so prisesane na TS, in premajhnih vlaganj položaj TS iz meseca v mesec slabša in da je prav, da o postopku odloča SDH, komentarja na njihovo odločitev še nima. Na ministrstvu za finance pa odločitev SDH, da ne sprejeme dodatnih pogojev, razumejo. Tudi kot spoštovanje dobre poslovne prakse in slovenske zakonodaje, ki zelo jasno opredeljuje zavezujočo ponudbo.

Glede na to, da se zgodba o prodaji TS vleče tako dolgo in da je polna preobratov, še ne moremo reči, da je konec, dokler res ni konec, je odločitev za STA komentiral finančni analitik Matej Tomažin, ki meni, da so pred TS izzivi racionalizacije, ki jih bo morala uprava tako ali drugače obvladati. Tudi Igor Štemberger, prvi mož Ilirike, ki sodeluje s Cinvenom, misli, da ne gre za dokončno zavrnitev pogajanj. Meni, da odgovor za Cinven ni slab, osebno pa upa, da se bodo pogajanja nadaljevala, saj ne vidi razloga za zavrnitev ali končanje postopka pogajanj in končanje prodaje TS.

Sašo Stanovnik, vodja oddelka analiz v družbi Alta Invest, je za STA dejal, da je odločitev zdaj na strani Britancev. Vendar ni več prepričan, da je bila njihova junijska ponudba predvsem pogajalska taktika. Strinja se, da je položaj v Makedoniji težek in da pomeni tveganje za lastnika, starega ali novega, vendar je bilo to znano že pred 20. majem, ko je Cinven oddal zavezujočo ponudbo. Poznejša vključitev tega tveganja kot kritičnega za transakcijo se mu zato ne zdi povsem razumljiva. Meni, da je Cinven pri dodatkih k zavezujoči ponudbi pretiraval. Za Telekom se teoretično po Stanovnikovem mnenju nič ne spremeni. Če bo želel ohraniti donosnost, bo moral močno optimizirati poslovanje, izločiti vse neracionalnosti in veliko investirati.

Ali in kdaj bo SDH v primeru zaključka prodaje ponovil privatizacijski postopek, še ni znano. Sklep državnega zbora o prodaji TS je namreč še veljaven. Hkrati pa je v postopku sprejetja strategija upravljanja kapitalskih naložb države, ki Telekom uvršča med potrfeljske naložbe. Eden od vmesnih predlogov strategije je predvideval, da bi država v primeru neprodaje Telekomove delnice prodala z uvrstitvijo na mednarodni trg kapitala, zadnja različica strategije pa govori le še, »da bodo v primeru nesprejemljive ponudbe proučeni drugi alternativni scenariji«. To lahko pomeni tudi neprodajo družbe.