Dokapitalizacija Litostroj jekla ni uspela

Ljubljana – Iskanje vlagatelja, ki bi Litostroj jeklu prek dokapitalizacije zagotovil 8,5 milijona evrov svežega denarja, tudi po podaljšanju roka ni bilo uspešno, so nam potrdili v družbi. Vodstvo zdaj predlaga novo prisilno poravnavo, Furs pa menda stečaj.

Kakšna bo po neuspeli dokapitalizaciji usoda ljubljanske družbe, ki zaposluje 195 delavcev, danes ni bilo mogoče izvedeti.

Na Finančni upravi (Furs), ki je že lani zahteval stečaj in ki ji družba po razpoložljivih podatkih dolguje prek pet milijonov davkov in prispevkov za zaposlene, zadeve ne komentirajo. Z informacijami so skopi tudi v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je največja lastnica družbe.

»Informacij v zvezi s prihodnjimi potezami, kot smo že povedali, DUTB ne more razkrivati, saj bi s tem lahko vplivala na potek procesov,« so nam odgovorili.

Povedali so le, da DUTB pri nedavnem razpisu za dokapitalizacijo družbe Litostroj Jeklo ni sodelovala. Kakršna koli državna pomoč Litostroju je, kot je razumeti, tudi sicer manj verjetna, saj gre za dejavnost, ki sodi v panogo jeklarstvo, kjer pa veljajo stroga pravila o državnih pomočeh in bi zato potrebovali soglasje evropske komisije, kar bi trajalo predolgo. Tako pojasnjujejo tudi v Litostroju.

Druga prisilka?

Vodstvo ljubljanske družbe zdaj predlaga že drugo prisilno poravnavo; prva je bila potrjena jeseni 2014. Predlog predvideva poplačilo obveznosti do Fursa v celoti, ostalih upnikov pa v določenem deležu. Na terjatve, ki so nastale po potrjeni prvi prisilni poravnavi, pa nov postopek naj ne bi vplival.

Neuradno je slišati, da naj bi novo prisilni poravnavo del upnikov že podpiral, a nam tega včeraj ni uspelo preveriti. Med največje upnike sodijo Abanka, DUTB in Addiko bank.

Poslujejo bolje, a z izgubo

Litostroj jeklo, ki ima zaradi izvršb blokirane račune, v rednem poročilu ugotavlja, da je družba lani poslovala bolje kot leta 2015. Čisti poslovni prihodki so se povečali za 78 odstotkov oziroma na 9,8 milijona evrov, prej negativna EBITDA pa je znaša 100.000 evrov. Družba je sicer v vseh kvartalih poslovala z izgubo.

Dolgoročne obveznosti družbe so konec lanskega leta znašale 23,7 milijona evrov, kratkoročne pa slabih 17 milijonov evrov. Vodstvo v omenjenem poročilu priznava, da družbo ne poravnava obveznosti iz prve prisilne poravnave. Kljub temu menijo, da bi ob finančnih ukrepih in reorganizacij lahko spet uspešno poslovali.