Dolenjsko gospodarstvo boljše od države

Novo mesto – Gospodarske družbe v Jugovzhodni (JV) Sloveniji so po podatkih novomeške izpostave Ajpesa lani ustvarile 4,6 milijarde evrov prihodkov, kar je enajst odstotkov več kot leto prej. Neto čisti dobiček v višini 251 milijonov evrov je bil 23 odstotkov večji. Vsi poslovni kazalniki regije so boljši kot v državi.

Podatke iz letnih poročil je predložilo 2610 dolenjskih in belokranjskih družb ter podjetij s kočevsko-ribniškega območja, ki je del statistične regije JV Slovenija. Več kot 90 odstotkov družb je majhnih, na rezultate pa je najbolj vplivalo 28 velikih družb, od tega deset z novomeškega območja. Velike družbe so s 44 odstotki zaposlenih ustvarile skoraj 63 odstotkov vseh prihodkov, 88 odstotkov izvoza, s katerim je imela vsa regija skoraj dve tretjini prihodkov, in tri četrtine neto čistega dobička.

Pozitivni rezultat sta izkazali dve tretjini družb v višini 281 milijonov evrov, kar je pet odstotkov več kot leto prej. Z izgubo je poslovalo767 družb, kar je nekaj več kot v letu 2013, je pa bil negativni izid v višini nekaj več kot 30 milijonov evrov več kot polovico manjši. Novomeške družbe so lani ustvarile 76 odstotkov regijskega neto čistega dobička (leto prej zaradi minusa v Trebnjem 98,4 odstotka), vse dolenjske skoraj 88 odstotkov, belokranjske 3,3 odstotka in družbe s kočevsko-ribniškega območja skoraj devet odstotkov. Od 21 občin je imela neto negativni izid le kostelska.

V gospodarskih družbah JV Slovenije je bilo lani 25.000 zaposlenih. Regija je v zadnjem desetletju izgubila več kot 5000 delovnih mest, od tega več kot polovico Bela krajina. Povprečna bruto plača v višini 1667 evrov je bila 12 odstotkov večja od slovenskega povprečja (1490 evrov). Za to so zaslužne plače v novomeških velikih družbah, ki so presegle 2100 evrov, nad povprečjem države so imeli plače še v družbah v Šentjerneju, Šmarjeških Toplicah in na Mirni, malo pod njim v Šentrupertu, Trebnjem, Škocjanu in Ribnici, najnižje pa so bile plače z dobrim tisočakom v Osilnici.

Poročilo je oddalo tudi 4123 podjetnikov. S 3090 zaposlenimi so izkazali 356 milijonov evrov prihodkov, kar je bilo 11 odstotkov več kot leto prej. Minus je izkazalo 633 podjetnikov, skupni izid pa je pozitiven z neto podjetnikovim dohodkom v višini 26 milijonov evrov, ki je bil za petino večji. Zadruge, ki so imele 600 zaposlenih, so ustvarile 145 milijonov evrov prihodkov in 178.000 evrov neto izgube.