Tiskane izdaje
Ljubljana – Prva izmed osmih je zgodba o neutrudnem iskanju lastnega prostora pod soncem, o življenjskih vzponih in padcih, optimizmu, vztrajnosti in srčnosti družine iz Benedikta v Slovenskih goricah. Je pa tudi zgodba o polžih.
Frasovi: Milena, Leon in njun zgovorni sin Aljaž, so v projektu Štartaj Slovenija predstavili kremo Noela. Izdelek s kar 40 odstotki polžje sline je v trendu, prvi odzivi so opogumljajoči, na odročnem posestvu v Benediktu pa po vstopu v finale projekta garajo, da bi do zime ustvarili dovolj zaloge dragocene modre tekočine.
Zakonca Fras sta vrsto let spletala gnezdo, ki bo dovolj »na samem«, da bo družina lahko dihala svež zrak in uživala tišino. Dvakrat sta »pobegnila« iz stanovanja in zgradila dve hiši. Druga, ki sta jo postavila na zapuščeni, zaraščeni vzpetini, do katere je vodila le makadamska pot, je bila najprej videti kot izpolnitev njihovih sanj. Pa se je izkazalo, da je parcela zamočvirjena, na spodnjem delu se zadržuje voda. S tem so se sprijaznili in kupili konje. Leon je kot mesar imel dobro službo v Avstriji, Aljaž je obiskoval gostinsko šolo, Milena pa je skrbela za dom in konje.
Če ustreza Kitajcem ...
Mirno življenje so postavile pred preizkušnjo Leonove težave s hrbtenico, ki niso več dopuščale dela na posestvu s konji. Zato so sklenili poiskati kupca tudi za drugo domovanje. A očitno je res v vsaki slabi stvari nekaj dobrega: kupci so jim odprli oči. Ni jih toliko zanimala hiša kot močvirje na vznožju hriba. To, kar je bila za Frasove edina hiba v njihovem raju. In zakaj? Oba interesenta, prvi iz Ljubljane, drugi Kitajec, sta namreč iskala primerno lokacijo za gojenje polžev. Ti potrebujejo vlažno okolje. »Če ustreza Kitajcem, zakaj ne bi nam?« so se spogledali Frasovi. Izračunali so, da je to lahko vir spodobnega dohodka, umaknili prodajni oglas in se zagnali v polžerejo.
O polžih so vedeli le toliko kot povprečen smrtnik, saj so imeli pred očmi predvsem tiste rdeče, ki delajo škodo na vrtovih in se vsem gnusijo. No, ne čisto vsem. Aljaž je imel prav z njimi dobro izkušnjo. Ko je kot mulec razmišljal, kako priti do denarja, je bil prvi ponujeni podvig odstranjevanje rdečih polžev. Oče mu je obljubil 500 tolarjev za vsak pobran kilogram škodljivcev iz domačega vrta. Fant pa jih je pobral še pri sosedih in prinesel naročniku tri kilograme žive teže. Pred tremi leti pa se je začelo zares. Družina je informacije o vzreji polžev iskala pri vseh možnih virih, tudi na srečanju polžerejcev. Ne preveč uspešno, zato so se zadeve lotili po svoje. V Italiji so kupili 15.000 ličink za vzrejo zelo zahtevne vrste Helix Aspersa Mueller, ogradili prostor zanje poskusno na dveh arih zemlje, posadili zelenjavo, naselili polže in jih dohranjevali z mletimi žitaricami ter namakali z vodo iz mlake. V pol leta so dosegli izjemen rezultat, vzgojili pol tone polžev, niso pa vedeli, kam z njimi. Gostinec Aljaž jih je takoj videl na krožniku. Obrnil se je na približno 200 restavracij, a nobena ni hotela nabaviti polžev. Tako je bilo treba narediti rezervni načrt. Splet je pokal od slavospevov polžji slini, njenim zdravilnim in lepotilnim učinkom. Frasovim je kliknilo: delali bomo kremo iz polžje sline.
Kot je povedal Aljaž, se krema v Sparovih megamarketih prodaja celo nad pričakovanji. Foto: Jože Suhadolnik
Kako pomolsti polža
Odločitev je vprašanja le še namnožila: kako iztisniti slino iz polža (ne da bi ga pri tem poškodovali), kako izdelati kremo, kako z njo prepričati kupce, kako priti do njih? Kolegi iz polžerejske stroke so recepte za pridobivanje sline skrivali drug pred drugim, zato je bilo treba iznajti svoj način. Po mučnem preizkušanju jim je uspelo. Zdaj je to videti takole: ko se polži nasitijo, splezajo počivat na suho, čisto mrežo. Tedaj so godni za molžo, najbolje v prvi ali drugi polovici noči. »Nočni šiht« torej. Delo je ročno. Polžev sicer ne štejejo, po oceni pa jih imajo zdaj med 300.000 in 400.000 na skoraj pol hektara gojišča. Vsakega posebej je treba vzeti v roke, iz njega iztisnejo kakih pet kapljic sline. Kot rad poudari Aljaž, živalca pri tem ne trpi, v tednu dni počitka obnovi svojo zalogo in postopek se ponovi. Izurjeno oko natančno ve, kdaj je polž spet goden za molžo: ko je njegova mišica sočna, napeta in spodaj modra. Pobrana slina ni sluzasta in motna, kot bi si predstavljali, ampak modra in vodena. Delo je sila zamudno, v enem dnevu naberejo od pet do deset litrov sline.
Naslednja stopnica je izdelava kreme, ki bo nekaj posebnega. Po seriji poskusov v domači kuhinji se dokopljejo do formule, ki zadovolji najprej domače, potem pa znance, prijatelje in vse, ki jih doseže dober glas. Pohvale dežujejo, naročila so komaj obvladljiva. Za eno kremo je treba najprej pomolsti od 20 do 30 polžev, potem pa še zvariti in zapakirati končni izdelek. Razmah povpraševanja je botroval tudi potrebi po registraciji. Pri pridobivanju dokumentacije se je spet zataknilo, saj tega v Sloveniji ni počel še nihče, vendar so preskočili tudi to oviro. O imenu izdelka so veliko tuhtali, ustrezno različico so dobili, ko so obrnili na glavo očetovo ime in ga obogatili z žensko končnico: Noela. Kdo ve, ali je razpis za projekt Štartaj Slovenija prišel ob pravem času, ali so Frasovi pravi čas registrirali blagovno znamko, ampak dogodka sta se srečno poklopila. Prebili so se skozi izbore, navdušili tržnike iz Spara. Ker je predpogoj krema na najvišji ravni, ki potrebuje stalno testiranje, so proizvodnjo po lastnih recepturah oddali priznanemu profesionalnemu laboratoriju v tujini, v Benediktu pa je ostala vzreja polžev in pridelava sline. Od prvega Sparovega naročila se jim je skoraj zvrtelo v glavah: 10.000 krem. Ker je to res velik zalogaj, tudi finančni, jim je z nasveti priskočila na pomoč NLB. V Centru inovativnega podjetništva so izvedeli, da bi bilo za nabavo večje količine steklene embalaže najustreznejše zavarovanje z akreditivom, za katerim stoji banka.
Zaloga pred zimskim spanjem
Zdaj vse teče kot namazano. Kot je povedal Aljaž, se krema v Sparovih megamarketih prodaja celo nad pričakovanji. Zdaj se trudijo nabrati dovolj sline, ustvariti zalogo za zimske dni, ko je treba vse polže pospraviti v klet, kjer bodo prezimili. V načrtu imajo tople grede, v katerih bi tudi pozimi ustvarili ugodne razmere za vzrejo. Krema ni poceni, a menda kreme tujih izdelovalcev s tako koncentracijo sline stanejo še precej več. Kupci, ki so jo preizkusili, se vračajo ponjo.
