Tiskane izdaje
Vprašanje državnega lastništva v Sloveniji tradicionalno razdvaja javnost in politiko, a večina se strinja, da upravljanje tega premoženja ni učinkovito. To vedno znova dokazujejo tudi analize in študije, ki primerjajo dobičkonosnost zasebnih in državnih podjetij.
Podobno ugotavlja tudi analiza Bisnoda, ki je zajela kar 830 družb v neposredni ali posredni državni in lokalni lasti, večinoma z več kot polovičnim deležem. Izračunali so, da je dobičkonosnost zasebnih družb, merjena z donosom na kapital, lani dosegla 8,4 odstotka, pri državnih in lokalnih pa je bila negativna – dosegla je –2 odstotka.
Še več, ugotavljajo, da je bilo poslovanje državnih družb lani kljub gospodarski rasti celo slabše kakor leta 2014. Skupaj so leta 2015 ustvarile 377 milijonov evrov izgube, medtem ko so imele leta 2014 skupaj 463 milijonov evrov dobička. Kot kaže, je največji minus pridelal sektor, ki se je še do nedavnega uvrščal med najdonosnejše – energetika.
Po prihodkih med državnimi in lokalnimi družbami (glej grafiko) s skoraj petimi milijardami prednjači dejavnost preskrbe z električno energijo, a so se tudi njeni prilivi glede na leto 2014 skrčili za 240 milijonov evrov. Prihodki podjetij iz predelovalne dejavnosti so se zmanjšali za 820 milijonov evrov in so znašali le še dobre štiri milijarde evrov. Podobno kot v dejavnosti trgovine, kjer so se zmanjšali za četrt milijarde evrov. Rast prihodkov je bila opazna v kulturnih, rekreacijskih, razvedrilnih in dejavnostih ter pri nepremičninah.
Največji minus v energetiki
Največ dobička so leta 2015 ustvarile državne družbe v panogah promet in skladiščenje, in sicer 116 milijonov evrov, predelovalne dejavnosti 106 milijonov evrov, finančne in zavarovalniške pa 60 milijonov evrov. Največ izgube je pridelala panoga preskrbe z električno energijo, plinom in paro, kar 681 milijonov evrov. V analizi posameznih vzrokov za to niso preučevali, domnevati pa je, da je to povezano s projektom Teš 6. Sledi rudarstvo, ki je prav tako povezano z energetiko in je ustvarilo 67 milijonov evrov izgube, ter poslovanje z nepremičninami s 15 milijoni izgube.
Boljši bi bil cilj po panogah
Donos na kapital kot ključno merilo upravljanja podjetij postavlja tudi strategija upravljanja državnih naložb. Ta se sicer nanaša le na podjetja, ki so v neposredni državni lasti ali v lasti Slovenskega državnega holdinga in Kapitalske družbe. Po tej strategiji bi moral donos na kapital podjetij lani doseči 5,9 odstotka, do leta 2020 pa osem odstotkov. SDH zdaj predlaga določitev tega donosa po panogah, saj naj bi bil postavljeni cilj nerealen.
Analitik Goran Dolenc, ki je tudi pripravljal omenjeno analizo, se strinja, da posploševanje pri donosu ni primerno, saj se med panogami zelo razlikuje. Strinja se, da je osem odstotkov razmeroma visok cilj. Kot meni, bi bilo ciljne donosnosti bolje določiti po panogah, saj bi tako lahko bili bolj realni.
Bojan Ivanc z Gospodarske zbornice Slovenije pravi, da težko reče, ali je zastavljeni cilj donosnosti na kapital v strategiji upravljanja visok ali nizek.
»V tujini morajo imeti gospodarske družbe za neki upravičen ekonomski obstanek donosnost kapitala okoli desetih odstotkov. V nekaterih sektorjih je ta številka nižja, ker so tudi tehtani stroški kapitala nižji, velja tudi obratno,« pojasnjuje.
Strinja pa se, da bi bilo v strategiji primerneje postaviti cilje po sektorjih, pri čemer pa je po njegovih besedah treba upoštevati tudi načrtovano dinamiko odprodaje naložb, saj to pomembno vpliva na strukturo podjetij v portfelju.
Primerjava s konkurenti
Ivanc še opozarja, da je zelo občutljivo postaviti cilj na določen presečni datum. Po njegovem mnenju bi bilo bolje opredeliti povprečno donosnost za tri- do petletno povprečno obdobje. »Postaviti cilj na določen presečen datum je skoraj enako slepemu streljaju v tarčo, saj je poslovanje odvisno tudi od poslovnega cikla. Kadar je splošna recesija, je osemodstotno dobičkonosnost kapitala težko doseči,« ponazarja.
Za povečavo kliknite na grafiko. Infografika: Delo
Ključna usmeritev pri postavitvi cilja mora biti, pravi, doseganje donosnosti primerljivih konkurentov v drugih državah, hkrati pa upoštevati posebnosti posameznih podjetij, kot so velikost družbe, lokacija umeščenosti v vrednostno verigo in druge.
»Študija GZS, predstavljena leta 2015, je pokazala, da razlika v donosnosti nastane prav v času recesije, ko so imele državne družbe večje odpise vrednosti. Za posebej problematičnega se je izkazal bančni sektor, katerega dokapitalizacija je zahtevala veliko javnih sredstev,« je povedal Ivanc. Dodal je, da je čas, da končamo takšne prakse in naredimo ambicioznejši načrt odprodaje družb.
Boljši plačniki kot zasebniki
Analiza Bisnoda ugotavlja, da imajo državni in občinski lastniki v lasti le odstotek gospodarskih družb v Sloveniji, a so to večinoma družbe velikega pomena. Te namreč ustvarijo četrtino vseh prihodkov, v njih se upravlja 40 odstotkov celotnega kapitala in dajejo delo petini vseh zaposlenih v gospodarstvu.
Država je najbolj prisotna v energetiki, prometu, industriji in finančnem sektorju. A državna podjetja niso po vseh kazalcih slabša od zasebnih. Kot ugotavlja omenjena analiza, ima skoraj trikrat več zasebnih podjetij kakor državnih družb blokirane bančne račune. Med zasebnimi družbami je tudi več neplačnikov. Po drugi strani pa je več državnih in lokalnih družb v likvidaciji ali v insolventnem postopku.
Državne družbe se večinoma financirajo z lastniškim kapitalom in imajo tudi lažji dostop do dolžniških virov kot zasebne. Te se poleg tega tudi pogosteje odločajo za poslovno financiranje, kot so obveznosti do dobaviteljev.
