Donosi pokojninskih skladov so primerljivi šele dolgoročno

Leto 2014 je bilo za izvajalce v drugem pokojninskem stebru zelo uspešno. Predvsem zaradi padca zahtevanih donosov na slovenske državne obveznice so donosi večine pokojninskih skladov občutno presegali večletna povprečja. Hkrati je primerjava uspešnosti posameznih upravljavcev postala težja.

Slovenske državne obveznice so za ponudnike v drugem stebru zelo pomemben del naložb. Nekateri jih pri tem vrednotijo po metodi do dospetja, drugi po tržnih cenah. Pri prvi so letne stopnje donosov jasne vnaprej, pri drugi pa so odvisne od stopnje povpraševanja vlagateljev oziroma od gibanja vrednosti obveznic. V večini primerov obveznice po tržnih cenah vrednotijo vzajemni pokojninski skladi (VPS), po metodi do dospetja pa pokojninske družbe in zavarovalnice.

Rast zaradi prevrednotenja

Pri Prvi osebni zavarovalnici so se ravno v obdobju zmanjševanja zahtevanih donosnosti na državne obveznice oziroma rasti njihove vrednosti odločili za spremembo vrednotenja – iz metode vrednotenja do dospetja na metodo vrednotenje glede na tržno vrednost. Lani so donosi njihovih skladov zaradi tega močno poskočili – rahlo negativni donosi iz leta 2013 so se pri večini skladov spremenili kar v okoli desetodstotne.

Na posledice te odločitve so opozorili tudi pri pokojninski družbi Moja naložba. Povedali so namreč, da bi v primeru, da bi se sami odločili za prevrednotenje, njihov 3,75-odstotni donos v letu 2014 povečal na približno 11-odstotnega. Iz Pokojninske družbe A so sporočili, da si ponudnik s prevrednotenjem sicer kratkoročno lahko močno poviša donos, a si ga posledično zniža v prihodnjih letih. Pri Modri zavarovalnici so v odzivu na dogajanje na trgu zapisali, da je spreminjanje računovodskih usmeritev glede vrednotenja kratkovidno in da pomembno povečuje obrestno tveganje, ki ga morajo sprejemati zavarovanci.

Pri Prvi osebni zavarovalnici poudarjajo, da so se za spremembo odločili, ker vrednotenje naložb po tržni vrednosti najbolj realno odraža stanje na finančnih trgih in s tem tudi dejansko vrednost premoženja zavarovancev. Pravijo, da so se s tem zgolj približali izvajalcem v drugem stebru, ki naložbe že vrednotijo na ta način. Na vprašanje o nevarnostih posledic, ki bi jih za njih imela ponovna rast zahtevanih donosnosti na slovenske obveznice, odgovarjajo, da so te le del celotne strukture njihovih kritnih skladov in so tako le malo odvisni od gibanja njihovih vrednosti.

Kako primerljivi so donosi?

Ob tovrstnem dogajanju je primerno vprašanje, koliko sploh lahko zaupamo objavljenim donosom pokojninskih skladov in koliko si s temi donosi lahko pomagamo pri izbiri upravljavca.

Zaradi razlik med posameznimi izvajalci glede vrednotenja obveznic je primerjava težavna tudi, če ne upoštevamo omenjenega prevrednotenja obveznic pri Prvi. Pri Pokojninski družbi A tako menijo, da posebej v trenutnih razmerah, ko se zahtevani donosi slovenskih državnih obveznic izrazito znižujejo, kratkoročne primerjave med tistimi skladi ponudnikov, ki te vrednotijo po tržnih vrednostih in tistimi, ki jih vrednotijo po metodi do dospetja, ne kažejo realnega stanja.

Kot bistveno bolj primerno pri Pokojninski družbi A izpostavljajo primerjavo na čim daljši rok. Da je treba donosnosti skladov primerjati predvsem dolgoročno, se sicer strinjajo vsi izvajalci v drugem stebru, od katerih smo prejeli odgovore.

Donosi se lahko med zavarovanci tudi prelivajo

Tudi če v kateri izmed objavljenih tabel donosnosti pri našem in še enem skladu zagledamo isti doseženi donos, to še ne pomeni, da nam bo izvajalec na osebni pokojninski račun pripisal enak donos kot zavarovancu drugega sklada.

Tudi na področju razdeljevanja presežnih donosov so namreč pomembne razlike med VPS ter pokojninskimi družbami in zavarovalnicami, ki upravljajo kritne sklade. Pri VPS tako kot pri običajnih vzajemnih skladih posameznemu zavarovancu po vstopu v varčevanje pripade določeno število vrednosti enot premoženja. Stanje na njegovem osebnem računu je tako neposredno povezano z vrednostjo sklada.

Pri kritnih skladih je zgodba drugačna. Za razliko med zajamčenim in dejanskim donosom (če je slednji večji) izvajalci oblikujejo rezervacije. Na letni ravni se del rezervacij pripiše zavarovancem v obliki udeležbe na dobičku, preostanek rezervacij ostaja nerazporejen. Pripis dobička mora biti tolikšen, da višina rezervacij ne presega določenega praga, denimo desetih odstotkov vrednosti sredstev kritnega sklada.

»Nerazporejeno presežno donosnost lahko upravljavec porabi za pokrivanje morebitnih primanjkljajev v prihodnosti in to tudi za člane, ki k presežni donosnosti niso prispevali nič,« pojasnjujejo pri Modri zavarovalnici. Do izplačila sorazmernega dela preostanka rezervacij je zavarovanec upravičen šele ob zaključku varčevanja.

V določenih situacijah naj bi se kritni skladi vseeno izkazali za boljšo izbiro. Pri Skupni pokojninski družbi tako poudarjajo, da se pripisani dobiček (ob upoštevanju rezervacij) pri kritnih skladih izenači z vplačanimi sredstvi, na katere je zagotovljen zajamčen donos. Ker pri VPS razlika med zajamčeno in dejansko vrednostjo sredstev ni omejena na isti način, je ob negativnih gibanjih izguba zavarovancev v teh skladih po njihovih besedah lahko višja.

Pri Pokojninski družbi A in Moji naložbi, kjer upravljajo kritna sklada, pravijo, da pri njih ves preseženi donos v celoti pripada zavarovancem, tako kot pri VPS.