Tiskane izdaje
Ljubljana - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je pred nekaj dnevi podpisalo pogodbo za nadgradnjo proge Pragersko - Ormož - Murska Sobota z Železniškim gradbenim podjetjem Ljubljana v znesku 44,9 milijona evrov brez DDV. Minister Zvone Černač pravi, da obnova te proge nima nobene zveze z drugim tirom, razen da sta oba na 5. koridorju.
Javno naročilo za obnovo kakih 30 kilometrov omenjene železniške proge, ki so jo na novo zgradili pred desetimi leti, so objavili konec decembra 2010. Prispelo je šest ponudb.
Prvič je komisija izbrala Konzorcij Swietelsky Bauges in Rudis (ponudba 33,8 milijona evrov), ponudbo ŽGP so zavrnili, ker je bila dražja, ostale pa so izločili, ker niso izpolnjevali vseh zahtev in so bile nepopolne. Državna revizijska komisija je na podlagi pritožbe razveljavila postopek in odločila, da sta Swietelsky Bauges in Rudis oddala nepopolno ponudbo.
Novembra 2011 so kot edinega s popolno ponudbo izbrali SŽ - ŽGP. Odločitev je postal pravnomočna marca letos, ko je revizijska komisija zavrnila revizijo. Po komaj desetih letih od njene dograditve bodo obnovili progo tako, da bodo utrdili njeno podlago za večjo osno obremenitev, odpravili določene krivine, lesene pragove zamenjali z betonskimi in postavili močnejše tirnice. Istočasno je ministrstvo podpisalo pogodbo za nadzor nad izgradnjo druge etape posodobitve proge Pragersko - Hodoš s podjetjem DIS Consulting v višini 648.000 evrov, navkljub izjavam Černača, da z njimi ne bodo več poslovali. »To je bilo ministrstvo primorano storiti, ker je bil postopek podpisan že lani, torej pred prihodom sedanjega ministra,« so pojasnili nepričakovano odločitev.
Černačevo ministrstvo je na spletni strani zanikalo očitke, da bi ustavili gradnjo drugega tira in da naj bi se odpovedovali evropskemu denarju za ta projekt. Ministrstvo navaja, da naj bi bilo potrebno odkupiti še 15 odstotkov zemljišč (podatek ni točen, ker je sporen samo še en lastnik, ki živi v tujini in ga bo mogoče rešiti s sodno odločitvijo), da so vlogo za okoljevarstveno soglasje vnovič začeli šele 15. februarja letos in da bo potrebna še čezmejna presoja vplivov na okolje. Zaradi neustreznih aktivnosti v zadnjih treh letih bo projekt mogoče izvajati šele v naslednji finančni perspektivi 2014 - 2020.
Ministrstvo je zapisalo, da je bilo za drugi tir v sedanji perspektivi namenjenih le 60 milijonov evrov, kar ne drži, saj je ministrstvo še letos govorilo o 450 milijonih evropskih sredstev, ki naj bi bili do leta 2015 zagotovljeni za 2. tir. »Tudi, če bi 60 milijonov evrov evropskih sredstev porabili za pripravljalna dela na 2. tiru, zaključek te naložbe ne bi bil nič hitrejši, saj bi bilo neodgovorno voditi projekt 2. tira, ne da bi bila znana celotna finančna konstrukcija,« so zapisali na ministrstvu in navedli podatek, da naj bi za gradnjo 2. tira potrebovali 1,3 milijarde evrov, čeprav so zadnje investicijske ocene (septembra 2011) na podlagi projektov predvidevali za drugi tir 950 milijonov evrov.
»Ministrstvo bo storilo vse, da načrti na petem in 10. prometnem koridorju ne bodo ogroženi. Slovenija bo umeščena v vsa prometna omrežja Evrope. Ni bojazni, da bi iz dokumentov izpadli. Bojazen je, ker so druge države okoli nas medtem intenzivno uresničevale projekte in jih bodo izvedle, še preden bo naše železniško omrežje modernizirano. Če ne bomo pohiteli zdaj, nas bodo transportne poti lahko zaobšle. Na papirju, v vseh strateških dokumentih bomo lahko imeli začrtane vse koridorje, dejanski tokovi pa bodo preusmerjeni drugam,« je še zapisalo ministrstvo za infrastrukturo svoje nenavadno sporočilo.
