Država bo razmišljala o blejski igralnici

Prisilna poravnava: za Casino Bled je ključna odločitev države o pol milijona evrov davčnega dolga.

Objavljeno
29. oktober 2014 18.01
Blaž Račič, Jesenice
Blaž Račič, Jesenice
Bled – Na ministrstvu za finance si bodo do januarja vzeli čas za premislek o predlogu Casinoja Bled, da bi v postopku poenostavljene prisilne poravnave 487.000 evrov davčnega dolga ali konvertirala v lastniški delež ali ga odpisala v celoti ali pa podaljšala rok za plačilo.

V zadnjih letih se Casino Bled otepa izgub in nima več manevrskega prostora za ukrepanje, saj so za kritje izgub (od leta 2009 do lani so jih skupaj ustvarili za poltretji milijon evrov) počrpali skoraj ves kapital družbe, zdaj pa upnikom skupaj dolguje dva milijona evrov. Avgusta letos so delavci tik pred zdajci odpovedali stavko, saj so plače z zamudo le prejeli. Zaradi plačilne nesposobnosti so v začetku oktobra na kranjskem okrožnem sodišču sprožili postopek poenostavljene prisilne poravnave. S tem so se izognili morebitnim izvršbam (na zahtevo upnikov), kar bi poslovanje igralnice lahko zaustavilo, je pojasnil direktor Casinoja Bled Boris Kitek.

Igralnico na Bledu obišče povprečno okoli 60.000 igralcev na leto, vendar se je zaradi krize zmanjšala potrošnja. Obiskovalci povprečno potrošijo po 40 evrov, kar je pol manj kot pred začetkom krize, ko so porabili po 80 evrov. Kot pravi direktor Boris Kitek, rezerv nimajo več in opozarja, da so v Italiji in Avstriji, od koder so na Bled prihajali iskalci sreče in denarnih dobitkov, sprostili igralniško dejavnost in odprli številne igralne salone. Blejski igralnici z 38 redno zaposlenimi škodijo tudi vzdrževalna dela v cestnem predoru Karavanke, zaradi katerih je predor ponoči pogosto zaprt, gosti iz Avstrije pa težje pridejo na Bled, ugotavlja Kitek.

Kaj bo z zasebnimi igralnicami

Sežanski Gold club (ki je 49-odstotni solastnik, vendar brez pravice glasovanja), ki je po Kitkovih besedah od leta 2009 v Casino Bled vložil okoli dva milijona evrov, je še pripravljen vlagati. Vendar le pod pogojem, da država sprosti igralniško zakonodajo v delu, ki se nanaša na zasebno lastništvo igralnic, ki je zdaj omejeno na največ 49-odstotni lastniški delež. Tudi največji državni lastnik, SDH, bi lastniški delež prodal, pravi Kitek in dodaja, da že od leta 2009 čakajo na odločitev vlade. »Vlada se do sprememb v sistemski ureditvi iger na srečo še ni opredelila, zato je na vprašanje prezgodaj odgovarjati«, je na vprašanje ali je pod novo ministrsko ekipo mogoče pričakovati spremembe na tem področju odgovorila Irena Ferkulj z ministrstva za finance.

Kot opozarja Kitek, brez denarja za investicije nimajo možnosti za razvoj, poslovno politiko pa zgolj prilagajajo razmeram. »To gosti hitro opazijo«, je dodal Kitek.