Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenska odškodninska družba je v imenu države, Kada, Pozavarovalnice Sava, Zavarovalnice Triglav in v svojem imenu povabila zainteresirane h nakupu 72,75-odstotnega deleža Telekoma Slovenije. Ker je hkrati naprodaj tudi 2,83-odstotni delež drugih delničarjev, je na trgu torej 75,58-odstotni delež TS.
Poznavalci trga sedanjo vrednost TS ocenjujejo na milijardo evrov, tričetrtinski delež, ki je sedaj naprodaj pa – ob opozorilu na šeststomilijonske odškodninske zahtevke, ki jih TS ne priznava – na okrog tričetrt milijarde evrov. Tečaj delnice na ljubljanski borzi je s 113 evrov v začetku novembra prilezel do včerajšnjih 134,60 evrov. Tržna kapitalizacije družbe je 874,77 milijonov evrov.
Osnovni kapital TS je 272.720.664,33 evra, lani je skupina po nerevidiranih podatkih ustvarila osemsto milijonov evrov prihodkov, 71,5 milijona evrov dobička iz poslovanja (EBIT) in 52 milijonov čistega dobička. Neto finančni dolg se je v zadnjih letih (glej graf) zmanjšal na 341,5 milijonov evrov. Za letošnje leto načrtujejo 50 milijonov evrov čistega dobička in EBITDA do 245 milijonov evrov (lani 238 milijonov).
Prodajni postopek
Zainteresirani kupci lahko do 23. aprila izrazijo interes za sodelovanje v večstopenjskem postopku izbora prednostnega ponudnika, prodajalci in njihov finančni svetovalec londonski Citigroup Global Markets pa lahko kadarkoli in kakorkoli, brez obvestila ali obrazložitve, spremenijo ali zaključijo trenutno predvidene postopke, vključno z zaključkom pogovorov s katerimkoli potencialnim kupcem ali z vsemi potencialnimi kupci. Res pa si v sedanjem položaju Slovenija preprosto ne more več privoščiti odstopa od prodaje, tudi če bi prišlo do zamenjave vlade. Pri tem ne gre toliko za sam (bolj kot ne born) izkupiček od prodaje TS, kot od izkazovanja resnosti pri privatizaciji.
Telekom Slovenije je bil od leta 1999 že nekajkrat naprodaj, vsi modeli pa so predvidevali, da država obdrži kontrolni delež, praviloma vedno pa je država želela, da bi TS kupilo matično, ne hčerinsko podjetje. V mislih je bil vedno nemški Deutsche Telekom in njegovi hčerinski družbi Magyar Telekom in Hrvatski Telekom. Preko njiju je DT nastopal tudi v doslej najbolj resni prodajni akciji, ki je bila 3. marca 2008 zaključena brez izbora, v finale pa sta se prebila islandski Skipti in britansko-angleško-nemška združba Bain & Axos & BT. Ob ponudbi 400 evrov za vsako od 3,2 milijona delnic bi država za pol Telekoma takrat dobila 1,28 milijarde evrov.
Pod obvestilo o vabilu k oddaji izjave o interesu sta podpisana v imenu finančnega svetovalca Soda pri prodaji Citigroup Global Markets Emmanuel Gionakis in Ioannis Mavridis. Na njune naslove se pošilja tudi izjave o interesu.
Emmanuel Gionakis izvršni direktor, vodja EMEA Telecom, Korporativno in investicijsko bančništvo pri Citigroup Global Markets, je med letoma 1991 in 1995 študiral na atenski ekonomski in poslovni univerzi, od 1995 do 1997 pa na univerzi v Manchestru. Med letoma 1997 in 1999 je služboval v Paribasu, po letu 1999 pa v Citiju.
Ioannis Mavridis je direktor EMEA Telecom, Korporativno in investicijsko bančništvo pri Citigroup Global Markets. Med letoma 1995 in 1999 je študiral poslovno administracijo na solunski Panepistimion Makedonias, študij MBA pa je med letoma 2001 in 2003 opravil na pittsburški Tepperjevi poslovni šoli na univerzi Carnegie Mellon. Od avgusta 2003 je na različnih delovnih mestih v skupini Citi.
V Telekomu Slovenije se v postopku prodaje do potencialnih zainteresiranih kupcev ne morejo opredeljevati, prav tako ne morejo komentirati samega postopka.Poudarjajo pa, da je za Telekom Slovenije dober tisti lastnik, ki bo vlagal v nadaljnji razvoj družbe, ki bo zagotavljal delovna mesta in ki bo znal izkoristiti znanje, izkušnje in potencial, ki ga imajo naši zaposleni, za nadaljnjo krepitev tržnega položaja družbe v vseh segmentih poslovanja.
Telekom Slovenije je lani znižal število zaposlenih z 2926 na 2887, skupina pa s 4724 na 4586. Poznavalci poudarjajo, da je prav krčenje stroškov, tudi dela, eno redkih orodij, ki jih evropski telekomi še imajo za izboljšanje svojih poslovnih rezultatov.
Poslovnih prihodkov se praktično ne da več povečevati, dobičkonosnost ob padajočih cenah storitev – tudi po zaslugi regulacije – pada, zato se v evropskih telekomunikacijah nadaljuje konsolidacija, rezultati pa se iščejo v ekonomiji obsega. V Nemčiji je na primer Vodafone, ki kot mobilni operater povsod zaokrožuje ponudbo s fiksnimi ali še raje kabelskimi operaterji, za 10 milijard evrov kupil kabelskega operaterja.
Do konsolidacije bo moralo priti tudi v Sloveniji, saj je sedanjih 4 do 5 operaterjev odločno preveč. Ciljni tarči sta slejkoprej T 2 in Tuš, velika igralca, oba v tuji lasti, pa poleg Telekoma Slovenije še mobilni Simobil in kabelski Telemach.
Možni kupci
Možni kupci Telekoma Slovenije so lahko finančni skladi in telekomunikacijski operaterji. Med slednjimi je Deutsche Telekom, ki praktično obvladuje Jugovzhodno Evropo, skorajda edini, pa še ta preko hčerinskih družb. Avstrijski Telekom (v četrtinski mehiški lasti) je na slovenskem trgu že prisoten s Simobilom, vsi ostali evropski telekomi, tudi turški, pa imajo preveč težav sami s sabo, ali pa se umikajo na bolj donosne južnoameriške (španska Telefonica) ali azijske (Telenor) trge. S krimsko (rusko-ukrajinsko) krizo so se verjetno precej zmanjšale tudi možnosti za ruske kupce, ki se jih sicer redno omenja.
Drugi pol so finančni skladi, ki bi radi učinkovito in varno vlagali svoj denar. Ti bodo verjetno pripravljeni ponuditi tudi višjo ceno. Seveda pa skladi niso dolgoročni, strateški vlagatelji, saj se praviloma po določenem času umaknejo in poberejo zaslužek. Telekomi so dolgoročnejši lastniki, zato pa so ob nakupu manj radodarni pri odpiranju denarnice. Vsi tuji lastniki pa so praviloma strožji pri kleščenju stroškov, kar vsem zaposlenim nikakor ne bo ustrezalo.
