Država v prodajo Telekoma z bolj malo soli v glavi

Ljubljana – Po neuradnih informacijah bo nadzorni svet SDH odobril prodajo Telekoma, a skupaj z zadržki in pogoji, ki mu jih je v nedeljo naložila vlada kot skupščina. Torej, da bo v pogodbo o prodaji Telekomovih delnic vključena tudi opcijska pogodba, s katero bo država od novega lastnika odkupila stoodstotni delež v sečoveljskih Solinah, in da bo sedež podjetja – za potrditev strateškosti kupca – ostal v Sloveniji. Vlada se je zavezala, da se strinja z mehanizmom razdelitve tveganj, povezanih s sedanjimi sodnimi, pravdnimi in konkurenčnimi postopki proti Telekomu ter z jamstvom Slovenije in SDH kot prodajalcev. NS SDH pa že zanima, kdo bo izdal jamstvo – vlada ali državni zbor.

Ob vedno novih vprašanjih je upati, da imajo nadzorniki SDH verodostojne odgovore. Čeprav kot ugotavlja ekonomist Bogomir Kovač, je »legitimnost institucionalno vodstvenega položaja SDH problematična od začetka. To so namreč le začasne uprave in začasni nadzorni sveti, ki so bili nastavljeni s pomočjo neke stranke, ki je ni več.« Kljub temu pa je na prvem mestu cena. Neuradno je cena 130 evrov za delnico strukturirana takole: Cinven bo prodajalcem za vsako od 6,5 milijona evrov delnic izplačal 100 evrov v gotovini, 10 evrov bodo lastniki, ki so to bili 18. maja, dobili za vsako delnico 13. avgusta, ko je predvideno izplačilo dividend za leto 2014. Izplačilo naslednjih 15 evrov je odvisno od razpleta tristomilijonskih odškodninskih zahtevkov in grožnje s 140-milijonskimi globami varuha konkurence, končnih pet evrov za delnico pa bodo dobili, če bo TS v prihodnje dobro posloval.

Če računamo optimistično, da bo izplačilo za delnico 120 evrov, je vrednost TS tričetrt milijarde. Skupaj z dividendo pa 850 milijonov evrov. Kar je po Cinvenovi oceni odlično, po oceni nasprotnikov prodaje pa odločno premalo. Tržna kapitalizacija TS je bila včeraj – že brez upoštevanja dividende – 640 milijonov evrov, po (ameriški) cenitvi (na podlagi uradnih Telekomovih podatkov), ki jo je pridobila Mladina, pa od 1,44 do 2,03 milijarde evrov. A v poslovnem svetu velja, da je podjetje vredno toliko, kolikor je kdo pripravljen zanj plačati. Drži pa, da je Telekom kapitalsko povsem ustrezen in prodaja ekonomsko ni nujna, čeprav lani ni posloval najbolj blesteče.

Nadzorniki so že napovedali, da jih zanima, kdo bo izdal jamstvo pri pokrivanju odškodninskih tožb: vlada ali parlament. Za sečoveljske Soline predkupna pravica ne bi smela biti problem, kar prav tako velja tudi za sedež podjetja.
Neuradno Cinvena tudi makedonski trg sploh ne zanima. Je pa predviden izkupiček od prodaje vračunan v ceno, govor pa je o sto milijonih evrov. Menda se zapleta, ker makedonski regulator še vedno ni dovolil združitve hčerinske družbe Telekoma Slovenije One in hčerinskega podjetja Telekom Austria Group (TAG) operaterja Vip v eno pravno osebo. Neuradno je tudi rešitev tega problema blizu.

Kovač: Kaže na popolno nesposobnost

»Glede na vse pritiske, grožnje s tožbami, odgovore vlade – sicer ne s posebno tehtnimi argumenti – in tako dalje pričakujem, da bo NS SDH zdaj sprejel odločitev za prodajo Telekoma. Tudi vlada se je politično zelo jasno izrekla za. Tisti deli vlade, ki so bili bolj ali manj proti prodaji, so le ponovili manever, ki so ga naredili že prej. So proti, a ne tako zelo, da bi iz tega delali neki večji politični problem. Govorim o SD ter zunanjem ministru in njegovi stranki. Pričakujem, da bo nadzorni svet SDH rekel da,« je za Delo povedal dr. Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete. In dodal: »Druga stvar pa je, kakšna merila in argumenti so bili pri tem upoštevani. Vlada zastopa javnofinančni argument, finančni minister hoče pokriti primanjkljaj in mu to ustreza, ne glede na iztrženo ceno.«

Kovaču se zdi neresno, da recimo SDH in vlada pet pred dvanajsto rešujeta vprašanje sečoveljskih Solin z reformulacijo opcijske pogodbe, saj da Solin ne bi smelo biti že v tenderju za prodajo Telekoma. »Ne vlada, konkretno štiri vpletena ministrstva, ne prodajalec, SDH, o tem vseskozi niso imeli pojma. Sprememba opcijske pogodbe (država bo imela predkupno pravico, da Soline odkupi od kupca Telekoma) zdaj lahko pomeni še dodatno znižanje cene. Vse to kaže na popolno nesposobnost. Pa ne bom toliko omenjal SDH. Če zdaj predstavniki ministrstev, vlada in njen predsednik govorijo, da naj o vsem odločajo Samo Lozej et consortes, smo s tem povedali vse. A sporočajo nam prav to. Legitimnost institucionalno vodstvenega položaja SDH je problematična od začetka. To so namreč le začasne uprave in začasni nadzorni sveti, ki so bili nastavljeni s pomočjo neke stranke, ki je ni več.«

Bratina: Pričakujem soglasje

»Če nadzorniki SDH do zdaj niso dali soglasja za prodajo Telekoma le zato, ker so čakali na pojasnila vlade v zvezi s poroštvi, potem mislim, da bodo zdaj dali soglasje. Že prej so namreč rekli, da drugih zadržkov ni. Predvsem pa je prodajo podprla tudi uprava SDH, ki ima največ informacij,« je za Delo povedal dr. Borut Bratina z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete.

Po mnenju sogovornika so zapleti pri prodaji Telekoma tipičen primer, kako so v Sloveniji pristojnosti in odgovornosti nejasno razdeljene. »Uprava SDH je prodajo podprla, soglasje bi moral dati še nadzorni svet, ki prodaji načelno ni nasprotoval, a so bile v pogodbi tudi zaveze v zvezi s poroštvi in ali je partner strateški ali ne. Ker to ni bilo v njihovi pristojnosti, so to prenesli na skupščino, torej na vlado. Vlada je rekla, da je pripravljena dati poroštvo za morebitne odškodninske tožbe in zadevo vrnila nadzornemu svetu, ta pa mora imeti močne strokovne argumente in odločiti po strokovnih načelih ter na podlagi popolne informiranosti. Če kakšne stvari ne obvlada ali nima informacij, jih mora pridobiti. Če je treba, tudi s kakšnim izvedencem. A odločiti morajo oni, nadzorniki SDH. Njihova odgovornost je zdaj odvisna samo od tega, ali bodo odločitev sprejeli strokovno, tako kot zahtevajo 263. člen zakona o gospodarskih družbah in določila zakona o SDH. Če pa bodo odločali po političnih merilih, pa so seveda odgovorni za kakršnokoli odločitev, naj bo za ali proti. Vidimo politične interese posameznih strank, ene so za prodajo, druge pa ji nasprotujejo. To nikakor ne sme vplivati na odločanje nadzornikov SDH,« poudarja Bratina.