Državni lastniki na skupščini Aerodroma brez glasov

Ljubljana – Država na torkovi skupščini Aerodroma Ljubljana verjetno ne bo imela glasovalnih pravic. Slovenska odškodninska družba (Sod) je sicer na Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) vložila zahtevo za ponovno pridobitev glasovalnih pravic, a agencija po naših informacijah do torka najbrž ne bo sprejela odločitve.

Sod je omenjeno zahtevo vložil na podlagi novele zakona o prevzemih, ki je začela veljati 26. aprila letos. Novela določa, da lahko ATVP lastnikom povrne glasovalne pravice, če kršitelj zmanjša svoje lastništvo za delež, zaradi katerega je nastopila obveznost dati prevzemno ponudbo. To pomeni, da mu ni treba več objaviti javne ponudbe ali znižati lastništvo pod 33 odstotkov, kolikor znaša prevzemni prag. Vlada je to novelo pripravila prav zato, da bi državnim lastnikom v Telekomu Slovenije, Aerodromu in Zavarovalnici Triglav vrnila glasovalne pravice. Glasove so izgubili, ker so nekateri državni lastniki dokupovali delnice teh družb in s tem prekršili prevzemni zakon.

Sod je zahtevo za povrnitev glasovalnih pravic v Aerodromu štirim državnim lastnikom, ki imajo slabih 70 odstotkov delnic, agenciji poslal šele ta teden. Zakaj ne že teden dni prej, glede na to, da bo skupščina letališke družbe 13. maja, ni znano. Prav tako ni jasno, zakaj niso hkrati vložili enako zahtevo za Telekom Slovenije in Zavarovalnico Triglav, kjer so državni lastniki prav tako brez glasov. Skupščina Telekoma bo namreč 30. maja, Triglavova pa 10. junija.

Pravni dvom glede odločanja

Na ATVP so nam namreč že aprila pojasnili, da imajo za odločitev o takšni zahtevi 60 dni časa. Da bi glede Aerodroma odločili pred torkom, je po naših informacijah malo verjetno. O tem mora namreč odločati svet agencije, katerega seja pa do torka ni sklicana.

Poleg tega novela prinaša tudi pravno dilemo, ali ima ATVP sploh podlago za ponovno odločanje, saj spremembe niso ustrezno napisane, pravijo naši viri. Direktor agencije Damjan Žugelj je že ob sprejemanju novele opozarjal, da po predlagani noveli ATVP nima podlage za odločanje. Kot je takrat povedal za Delo, je v teh treh primerih izdan pravnomočen akt vrhovnega sodišča, ki predvideva dva načina za ponovno pridobitev glasovalnih pravic, v pravu pa velja pravilo, da splošen akt, torej zakon, ne more posegati v posamičen akt. Žugelj je zato vladi takrat predlagal uporabo tako imenovanega instituta spremembe pravil prava, s čimer bi agenciji dali podlago, da bi še enkrat odločala o postopku in popravila sankcijo, vendar zakonodajalec te pripombe ni upošteval.

Če bodo največji državni lastniki ostali brez glasov, bodo na torkovi skupščini Aerodroma imeli glavno besedo mali delničarji, ki so lani zavrnili načrtovano naložbo v nov terminal. Med njimi velja letos izpostaviti Publikum Trezor, KD in sklade NFD, nekaj glasov pa bosta imeli tudi državna Abanka in Modra Zavarovalnica.