Tiskane izdaje
Ljubljana − Razpoložljiva količina lesa, ki ga ponuja družba Slovenski državni gozdovi, ne zadostuje za vse potrebe lesne panoge, saj ima država v lasti le 20 odstotkov vseh gozdov, pojasnjujejo v družbi. Slovenskim kupcem lesa predlagajo, da se glede preskrbe z lesom obrnejo tudi na druge lastnike gozdov oziroma prodajalce gozdnih lesnih sortimentov.
Obenem so v današnjem sporočilu za javnost pojasnili, da povpraševanje po gozdnih lesnih sortimentih iz državnih gozdov za devetkrat presega količine, ki jih ima družba Slovenski državni gozdovi na razpolago za prodajo za leto 2017.
Decembra so v družbi začeli postopek prodaje gozdnih lesnih sortimentov na podlagi količin za redno sečnjo, ki jih je za leto 2017 predvidel Zavod za gozdove Slovenije, to je 703.167 kubičnih metrov lesa. Odziv ponudnikov na javni poziv k oddaji ponudb za prodajo je bil izjemen, saj je povpraševanje za devetkrat preseglo ponudbo.
Največ ponudb kupcev za gozdne lesne sortimente je bilo iz Slovenije, sledijo Avstrija in zgolj simbolično Madžarska, Italija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina.
Iz prispelih ponudb so na podlagi ponudbenih cen za posamezne sortimente izvedli tako imenovano cenovno analizo trga, kar jim je bilo v pomoč tudi pri pripravi cenika za prodajo gozdnolesnih sortimentov na kamionski cesti za leto 2017, so še navedli v družbi.
Cenik, ki ga je družba sprejela in tudi javno objavila na svoji spletni strani, določa najnižje prodajne cene za prodajo lesa na kamionski cesti v letošnjem letu. Predstavlja izhodišče za dogovarjanje končne cene med družbo in kupcem, pri čemer se prilagaja razmeram na trgu in se tekom leta lahko tudi ustrezno spremeni.
Pri razdelitvi lesnih količin so ob pripravili razdelilnik, s kriteriji pa seznanili tudi ponudnike. Ključno vlogo pri razdelitvi je imela ponujena cena.
»Za gospodarsko družbo je namreč povsem normalno in pričakovano, da ima ponudbena cena, seveda ob primerni boniteti ponudnika, največjo težo. Kot vsaka gospodarska družba si moramo namreč prizadevati za učinkovito prodajo, kar pomeni tudi doseganje čim višjih cen in realizacijo ciljev iz poslovnega načrta. Skladno s cilji zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi, po katerem mora družba prispevati k vzpostavitvi in razvoju gozdnih lesnih verig, pa smo upoštevali tudi kriterij nadaljnje lesne predelave potencialnega kupca,« so še izpostavili v sporočilu.
Zaradi zahtevnosti razporeditve omejenih količin in velikih pričakovanj ponudnikov so kupce v družbi redno informirali o postopkih in izvedli dva kroga zbiranja ponudb, v katerih so ponudniki lahko navedli in tudi spreminjali pričakovane količine in cene.
Od skupne razpoložljive količine so 596.690 kubičnih metrov lesa ponudili 146 kupcem, katerim so najavljene količine zniževali praviloma v sorazmerju z razpoložljivimi količinami. Ob delitvi pa so upoštevali tudi izkušnje, ki so jih pridobili v sodelovanju s kupci v lanskem letu.
Vso razpoložljivo količino hlodovine, razen najkakovostnejših listavcev, primerne za razrez, to je okoli 310.000 kubičnih metrov, so zagotovili domačim kupcem. Prav tako tudi okoli 200.000 kubičnih metrov lesa nižje kakovosti. »Tujim kupcem smo namenili le manj vreden les v količini okoli 90.000 kubičnih metrov, za katerega v Sloveniji − vsaj v tem trenutku − ni zadostnih kapacitet za predelavo,« še dodajajo v družbi.
V Dnevniku so sicer pred časom pisali, da so slovenski žagarji, ker ne morejo konkurirati avstrijskim, ponudili razmeroma nizke cene in da so tako pri izbiri kupcev v ospredje prišli prekupčevalci, ki les prodajajo v Avstrijo.
106.477 kubičnih metrov lesa je namenjenih prodaji na javnih dražbah, ki jih bodo v družbi organizirali najmanj deset, del količin − najkvalitetnejših listavcev, razen bukve in javorja − pa bodo ponudili pogodbenim partnerjem, prodali pa tistim, ki bodo ponudili najvišje cene, so še pojasnili.
