Dušan Zorko: »Konzorcij za prodajo Mercatorja še obstaja«

Laško poziva državo k odkupu najboljšega soseda prek paradržavnih skladov, banke pa k reprogramu posojil.

pet, 10.02.2012, 06:00

Ljubljana – Nenadni umik hrvaškega Agrokorja iz boja za Mercator je pred slovensko politiko spet postavil vprašanje, kako rešiti trikotnik banke–Mercator–Pivovarna Laško. Prejšnja vlada prodaji ni bila naklonjena, nova pa se o njej še ni izrekla. »Ves čas prodaje so bili v Sloveniji jasno zaznavni signali, da je politika ne bo dovolila,« je v pogovoru za Delo izjavil predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko.

Kdaj ste izvedeli, da Agrokor umika ponudbo za nakup Mercatorja?

V torek malo pred deveto uro zvečer. Takoj zatem je bila informacija posredovana medijem.

Vas gospod Todorić, lastnik Agrokorja, ni nič prej obvestil o svoji odločitvi?


S Todorićem sem nazadnje govoril 17. maja 2011, ko sem bil pri njem na obisku, potem pa ne več.

Vas je odločitev o umiku Agrokorja presenetila?

Zavedali smo se, da je takšna odločitev možna, saj je bila prodaja medijsko zelo izpostavljena, opaziti pa je bilo odklonilna stališča posameznikov do nje. Ugibanja o vzroku za umik so lahko različna, nekatera odpirajo tudi vprašanje o tem, ali ima Agrokor dovolj denarja za tak podvig. Ves čas prodaje so bili v Sloveniji jasno zaznavni signali, da je politika ne bo dovolila.

Kaj za Skupino Laško in njeno finančno sanacijo pomeni umik Agrokorja od nakupa Mercatorja?

Dvoje. Prvič, da bomo nadaljevali tam, kjer smo zadevo okrog sanacije končali aprila ali maja 2010, ko smo predstavili svojo strategijo bankam. To so banke zavrnile in od nas zahtevale, da prodamo Mercator kot pogoj za reprogram posojil. In drugič, da pozovemo državne institucije, Kad, Sod in recimo še AUKN, k odkupu našega deleža Mercatorja. V sanacijo se morajo vključiti vsi, Laško, banke in tudi Mercator. Mi namreč nismo stabilni partner v lastniški strukturi Mercatorja.

Če je Mercator strateški projekt države, naj se ga država ustrezno loti tako, da pomaga pri rešitvi. Država ima več možnosti: ena je v okviru morebitne slabe banke, druga je v okviru pomoči pri reprogamu posojil in tretja možnost je, da se nekako razprši lastnina med posamezne dobavitelje. Bistveno je, da mora začrtano nekdo pripeljati do cilja.

Bi bila za vas rešitev, če bi država, recimo, prek obeh skladov kupila vaš delež v Mercatorju?


Seveda, vsekakor.

Se boste glede na nove okoliščine z bankami lahko dogovorili za reprogram posojil?

O tem sem prepričan, je pa res, da je po umiku Agrokorja zadeva specifična in da lahko pričakujemo nove obrestne obremenitve ter da bodo pogajanja težja. Naj spomnim na našo lansko prodajo Fructala. Ko smo podpisali pogodbo o prodaji, so imele nekatere banke več posluha za naše potrebe po reprogramu. Podobno je bilo zdaj; dokler je obstajala možnost prodaje našega deleža v Mercatorju, se je z bankami laže dalo pogovarjati. Zdaj je drugače. Prihodnji teden začneva s kolegico Mirjam Hočevar sestanke z bankami.

So pogovori z bankami namenjeni samo reprogramu posojil?

Govorili bomo predvsem o dveh zadevah, in sicer o reprogramu in pogodbenem koncernu. Ti sestanki so bili dogovorjeni že prej, ko še nismo vedeli, da se bo Agrokor umaknil.

Kakšen je obseg kreditov, ki naj bi jih reprogramirali do 30. marca, ko zapadejo v plačilo?

Približno 150 milijonov evrov.

So to samo kratkoročni krediti?

Ne, v to vsoto so zajeti tudi obroki za dolgoročne kredite, ki jih prestavljamo že od konca leta 2010.

In kako, menite, vam bo uspelo prepričati banke, da bodo privolile v reprogram?

Z dobrimi prodajnimi rezultati in ambicioznim načrtom poslovanja za letos. Imamo za 50 milijonov evrov ebitda v pijačnem delu, kar je velik denar, zato smo, vsaj domnevam tako, vredni tudi bančnega zaupanja. Urediti pa moramo zadeve z našim premoženjem. Poglejte, v kakšnih razmerah delujemo. Še do včeraj smo bili med kar štirimi mlinskimi kamni, Agrokorjem, Mercatorjem, politiko in bankami. Ko ti mlinski kamni naenkrat udarijo, je hudo, ampak Laško mora kljub temu preživeti.

Kaj nameravate storiti, če bodo banke začele unovčevati zavarovanja za kredite na vašem premoženju v Unionu, Delu ali deležu v Mercatorju?

Kaj pa lahko storimo, razen to, da nam banke pustijo prodati premoženje, ki ne sodi v naš core business, in da nam odobrijo reprogram. Vseh bremen iz preteklosti ne moremo rešiti na en mah, ampak samo postopoma. Z vsemi bankami smo doslej delovali transparentno, potrebujemo pa sistemske rešitve, kot so pogodbeni koncern, prodaja nepotrebnega premoženja in razumevanje za reprogram kreditov. Stečaj pivovarne ni rešitev. Ko smo predstavljali NLB našo strategijo do leta 2014, smo bankirjem povedali, da smo zamudili že dve leti.

Kaj za Skupino Laško pomeni reprogram kreditov, konkretno, odplačevanje na koliko let?

Za nas bi bil najugodnejši reprogram na pet ali sedem let z nekim moratorijem. Vse je namreč odvisno od tega, kako uspešni bomo pri urejanju aktive, konkretno pri prodaji premoženja.

Načrtujete najprej prodajo Dela in Večera?

Zanima nas samo dobro poslovanje časopisnih hiš, tudi zato, da jih bomo laže prodali. Spet bomo objavili razpis. Naj spomnim, da za Delo doslej nismo dobili niti ene zavezujoče ponudbe.

Kako hitro bo mogoče prodati časnika Delo, Večer?

Praksa s Fructalom kaže, da za takšne prodaje potrebujemo najmanj pol leta.

Kaj pa, če se banke, ki so upnice in lastnice, odločijo prodati Laško?

Dokler ima Laško pri sebi 23 odstotkov Mercatorja in časopisno dejavnost, ni prodajljivo. Če pa bi imeli samo pijače, bi bili že prodani.

Tako? Se za vas zanimajo veliki evropski pivovarji?

Zagotovo.

Kdo med njimi?

O imenih ne morem govoriti, vsi pa vemo, kdo med velikimi ima denar.

Videti je, da imate vsaj tri možne scenarije: prvič, da se s pomočjo države znebite deleža v Mercatorju, drugič, da se v okviru prodajnega konzorcija odločite za ponovni razpis, in tretjič, da sami poskušate prodati svoj delež v Mercatorju. Kateri je najverjetnejši?

Najprej o konzorciju: ta uradno še obstaja, kako bomo nadaljevali, pa bomo razčistili te dni. Verjamem, da nam bodo banke reprogramirale posojila, in čez nekaj časa, ko bo začela delovati nova vlada, verjetno lahko pričakujemo, da se bo odločila, kaj je strateškega pomena in kaj ni. Takrat bo tudi za nas slika bolj jasna.

Se bojite, da se bo zaradi umika Agrokorja poslabšal vaš poslovni položaj na trgovskih policah Kunzuma? Je pogodba med pivovarno in Konzumom zavezujoča za dalj časa?

Nimamo zavezujoče pogodbe, zato tudi opozarjam, da smo med štirimi mlinskimi kamni. Tako kot je Mercator pomemben za Laško na domačem trgu, so na trgih Hrvaške, BiH, Kosova pomembni drugi trgovci, ki niso v sestavi Mercatorja. Na južnih trgih veliko prodamo tudi prek Konzuma in bolje ko bomo sodelovali, laže bomo uresničevali zastavljene načrte prodaje. Glede Konzuma sem optimist, mislim, da bomo skupaj našli rešitev, ki bo v korist vseh, navsezadnje bo tudi Hrvaška jutri v Evropi. Slovenija je majhen trg, zato se moramo slovenski proizvajalci ozirati in širiti tudi na druge trge. Hkrati upam, da bomo v Sloveniji čim prej našli rešitev za Mercator. Ta je prevelik in preveč pomemben za slovensko gospodarstvo in potrebuje stabilnega lastnika, zato tudi apeliram, da se zanj čim prej najde sistemska rešitev ali se opredeli kot strateška naložba.

Imajo banke še vedno pomisleke glede pogodbenega koncerna?

Pivovarna Laško ima dolgove do dvajset bank. Nekatere imajo posojila bolje zavarovana kot druge in razumljivo je, da se dobrim zavarovanjem nočejo odpovedati. NLB ima svoja posojila zavarovana z delnicami Pivovarne Union in jih lahko proda, če Laško ne bo vrnilo dolgov. To po mojem ni dobro, saj bo Laško prek pogodbenega koncerna laže vračalo posojila.

Kaj pa, če se z bankami ne boste mogli dogovoriti za reprogram?

Upam, da se to ne bo zgodilo, saj Laško kreditov ne more vrniti in bo šlo v stečaj. Ko bo prva banka zahtevala vračilo kreditov ali unovčila zavarovanja zanje, bodo to storile vse in to bo sistem domin. Vendar sem prepričan, da se nam bo z bankami uspelo dogovoriti. Te so v pivovarni v različnem položaju, nekatere so upnice, druge lastnice, tretje oboje. Opozoril bi še, da se tuje banke v krizi obnašajo drugače kot domače, kot smo videli že pri Istrabenzu. Upamo, da se bo kmalu umirilo tudi vreme. Če v BiH ali na Kosovu zapade dva metra snega, naši tovornjaki ne vozijo in mi ne prodajamo. To je višja sila, toda če to traja mesec ali dva, imamo hud izpad prihodkov. Tuji trgi so za nas zelo pomembni, zlasti na Kosovu, od koder lahko preskrbujemo tudi Makedonijo, del južne Srbije, Albanijo. Na Kosovu imamo 60-odstotni tržni delež, zato je za nas proizvodnja tam zelo pomembna.

Ste se s Kadom in Sodom že kaj pogovarjali o odkupu deležev Mercatorja?

Nobenih pogovorov ni bilo, čakamo, kakšne bodo odločitve vlade glede strateškega premoženja države.

S tem ste politiki vrgli kar veliko kost.

In smo pri tem tudi pripravljeni sodelovati. Če bo šlo Laško v stečaj, bo problem z Mercatorjem še večji, ker bo del stečajne mase.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
1 komentar
VZMD

VIDEO REPORTAŽA z zadnje skupščine Pivovarne Laško – seznanitev s pogodbo o prodaji Mercatorja brez vsakršne možnosti vprašanj, razprave; zavrnjeni vsi predlogi za dokapitalizacijo, potrjen »pogodbeni koncern«, 30.01.2012

http://www.youtube.com/watch?v=KS7yN9J4JIs&feature=player_embedded

Na 19. skupščini družbe Pivovarna Laško, d.d., je predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), mag. Kristjan Verbič, zastopal 317 delničarjev s 44.186 delnicami/glasovi, ki so praktično brez izjeme podprli nasprotni predlog VZMD, vložen po sklicu skupščine, 6. 1. 2012. Omenjeni nasprotni predlog sicer ni bil predmet glasovanja, saj je Uprava Pivovarne Laško umaknila sklep pod točko 6b, potem ko Mercator ni objavil prevzemne ponudbe za Pivovarno Laško, po siceršnji objavi namere, dne 22. 12. 2011.
Zato so strokovni sodelavci VZMD, posebej spričo zaskrbljujočih zaključkov analize Kupo-prodajne pogodbe za delnice Mercatorja, pripravili nov nasprotni predlog, ki ga je mag. Verbič predložil predsedujočemu skupščini, odvetniku Stojanu Zdolšku. Slednji je nasprotni predlog ignoriral, hkrati pa pod točko 6 - ki je bila v delu seznanitve s Kupo-prodajno pogodbo na dnevni red vključena na zahtevo delničarja Kapitalska družba, d.d. (KAD), in sicer glede na zahtevo KAD za sklic skupščine - ni pustil nikakršne razprave, vprašanj ali sploh česarkoli.
Tako po oceni VZMD seznanitev s Kupo-prodajno pogodbo dejansko sploh ni bila opravljena, saj ni bilo možnosti nikakršnih pojasnil, medtem ko delničarji niso dobili nikakršnih odgovorov - niti npr. na pisno vložena vprašanja VZMD. Zato je predsednik VZMD ostro protestiral ter napovedal proučitev morebitnega izpodbijanja oz. ustreznega pravnega sankcioniranja takšnega ravnanja.
Sicer se je skupščine udeležilo 5.021.494 delnic/glasov z glasovalno pravico oz. 78,29 %. Sprejeti so bili vsi predlagani sklepi, razen (omenjeni) pod točko 6 ter »dokapitalizacijska« pod točko 2 in točko 4 – »Povečanje osnovnega kapitala z denarnimi vložki (dokapitalizacija)« in »Dopolnitev statuta družbe (odobreni kapital)«.

http://www.vzmd.si/novice/video-reportaza-z-danasnje-skupscine-pivovarne-lasko-seznanitev-s-pogodbo-o-prodaji-mercatorja-brez-vsakrsne-moznosti-vprasanj-razprave-zavrnjeni-vsi-predlogi-za-dokapitalizacijo-potrjen-pogodbeni-koncern

PIVOVARNA LAŠKO, MERCATOR – obžalovanje ob opustitvi prevzemne namere - povečanje možnosti za prodajo Mercatorja na podlagi neustrezne pogodbe, katere sklenitev ni v interesu Mercatorja, sta danes sporočila uprava in nadzorni svet ter tako pritrdila nedavnim ugotovitvam strokovnih sodelavcev VZMD, 19.01.2012

http://www.vzmd.si/novice/pivovarna-lasko-mercator-obzalovanje-ob-opustitvi-prevzemne-namere-povecanje-moznosti-za-prodajo-mercatorja-na-podlagi-neustrezne-pogodbe-katere-sklenitev-ni-v-interesu-mercatorja-sta-danes-sporocila-uprava-in-nadzorni-svet-ter-tako-

PIVOVARNA LAŠKO, MERCATOR – strokovni sodelavci VZMD proučili Kupoprodajno pogodbo za delnice Mercatorja in ugotovili, da ta nobenemu od prodajalcev ne zagotavlja gotovega plačila kupnine, še manj pa plačilo kupnine v doglednem času, torej ne zagotavlja uresničitve cilja, zaradi katerega bi se sklepala, 11.01.2012

http://www.vzmd.si/novice/pivovarna-lasko-mercator-strokovni-sodelavci-vzmd-proucili-kupoprodajno-pogodbo-za-delnice-mercatorja-in-ugotovili-da-ta-nobenemu-od-prodajalcev-ne-zagotavlja-gotovega-placila-kupnine-se-manj-pa-placilo-kupnine-v-doglednem-casu-torej

PIVOVARNA LAŠKO, MERCATOR –VZMD vložil nasprotni predlog k predlogu sklepa za soglasje skupščine h Kupoprodajni pogodbi za delnice Mercatorja – odlog do zaključka prevzemnih postopkov ob resnih opozorilih VZMD po analizi angleške Pogodbe, vključenih tudi v utemeljitev nasprotnega predloga, 06.01.2012

http://www.vzmd.si/novice/pivovarna-lasko-mercator-sinoci-je-vzmd-vlozil-nasprotni-predlog-k-predlogu-sklepa-za-soglasje-skupscine-h-kupoprodajni-pogodbi-za-delnice-mercatorja-odlog-do-zakljucka-prevzemnih-postopkov-ob-resnih-opozorilih-vzmd-po-analizi-angles


MERCATOR, PIVOVARNA LAŠKO – strokovni sodelavci VZMD pozdravljajo Namero za prevzem in z zadovoljstvom ugotavljajo, da se dodatno potrjuje upravičenost prejema nagrad »Delničarjem prijazna družba« in »Martin Krpan«, ki sta jo predsednika Svetovne federacije investitorjev in VZMD v ponedeljek podelila najvišjim predstavnikom Mercatorja, 23.12.2011

http://www.vzmd.si/novice/mercator-pivovarna-lasko-strokovni-sodelavci-vzmd-pozdravljajo-namero-za-prevzem-in-z-zadovoljstvom-ugotavljajo-da-se-dodatno-potrjuje-upravicenost-prejema-nagrad-delnicarjem-prijazna-druzba-in-martin-krpan-ki-sta-jo-predsednika-svet

Prednovoletni sprejem, podelitev nagrad Euroshareholders in VZMD ter najava Svetovnega vrha predstavnikov investitorjev 2012 v Sloveniji,
Ljubljana, Nebotičnik, 19. december 2011

http://www.youtube.com/watch?v=1CMbDPx_xRU&list=UUh40HXGp8i8DA1F5Y1MxbDQ&index=1&feature=plcp

Izjava predsednik VZMD za osrednjo informativno oddajo TV Slovenija

http://tvslo.si/predvajaj/mercator-bi-prevzel-pivovarno-lasko/ava2.123883791/

PIVOVARNA LAŠKO - 18. skupščina - VIDEOREPORTAŽA - 30.07.2011

http://www.youtube.com/watch?v=FPkhA6hXBy4&feature=player_embedded

10. februar 2012, ob 09:36:28
1 komentar
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej