Dušan Zorko: »Konzorcij za prodajo Mercatorja še obstaja«

Laško poziva državo k odkupu najboljšega soseda prek paradržavnih skladov, banke pa k reprogramu posojil.

pet, 10.02.2012, 06:00

Ljubljana – Nenadni umik hrvaškega Agrokorja iz boja za Mercator je pred slovensko politiko spet postavil vprašanje, kako rešiti trikotnik banke–Mercator–Pivovarna Laško. Prejšnja vlada prodaji ni bila naklonjena, nova pa se o njej še ni izrekla. »Ves čas prodaje so bili v Sloveniji jasno zaznavni signali, da je politika ne bo dovolila,« je v pogovoru za Delo izjavil predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko.

Kdaj ste izvedeli, da Agrokor umika ponudbo za nakup Mercatorja?

V torek malo pred deveto uro zvečer. Takoj zatem je bila informacija posredovana medijem.

Vas gospod Todorić, lastnik Agrokorja, ni nič prej obvestil o svoji odločitvi?


S Todorićem sem nazadnje govoril 17. maja 2011, ko sem bil pri njem na obisku, potem pa ne več.

Vas je odločitev o umiku Agrokorja presenetila?

Zavedali smo se, da je takšna odločitev možna, saj je bila prodaja medijsko zelo izpostavljena, opaziti pa je bilo odklonilna stališča posameznikov do nje. Ugibanja o vzroku za umik so lahko različna, nekatera odpirajo tudi vprašanje o tem, ali ima Agrokor dovolj denarja za tak podvig. Ves čas prodaje so bili v Sloveniji jasno zaznavni signali, da je politika ne bo dovolila.

Kaj za Skupino Laško in njeno finančno sanacijo pomeni umik Agrokorja od nakupa Mercatorja?

Dvoje. Prvič, da bomo nadaljevali tam, kjer smo zadevo okrog sanacije končali aprila ali maja 2010, ko smo predstavili svojo strategijo bankam. To so banke zavrnile in od nas zahtevale, da prodamo Mercator kot pogoj za reprogram posojil. In drugič, da pozovemo državne institucije, Kad, Sod in recimo še AUKN, k odkupu našega deleža Mercatorja. V sanacijo se morajo vključiti vsi, Laško, banke in tudi Mercator. Mi namreč nismo stabilni partner v lastniški strukturi Mercatorja.

Če je Mercator strateški projekt države, naj se ga država ustrezno loti tako, da pomaga pri rešitvi. Država ima več možnosti: ena je v okviru morebitne slabe banke, druga je v okviru pomoči pri reprogamu posojil in tretja možnost je, da se nekako razprši lastnina med posamezne dobavitelje. Bistveno je, da mora začrtano nekdo pripeljati do cilja.

Bi bila za vas rešitev, če bi država, recimo, prek obeh skladov kupila vaš delež v Mercatorju?


Seveda, vsekakor.

Se boste glede na nove okoliščine z bankami lahko dogovorili za reprogram posojil?

O tem sem prepričan, je pa res, da je po umiku Agrokorja zadeva specifična in da lahko pričakujemo nove obrestne obremenitve ter da bodo pogajanja težja. Naj spomnim na našo lansko prodajo Fructala. Ko smo podpisali pogodbo o prodaji, so imele nekatere banke več posluha za naše potrebe po reprogramu. Podobno je bilo zdaj; dokler je obstajala možnost prodaje našega deleža v Mercatorju, se je z bankami laže dalo pogovarjati. Zdaj je drugače. Prihodnji teden začneva s kolegico Mirjam Hočevar sestanke z bankami.

So pogovori z bankami namenjeni samo reprogramu posojil?

Govorili bomo predvsem o dveh zadevah, in sicer o reprogramu in pogodbenem koncernu. Ti sestanki so bili dogovorjeni že prej, ko še nismo vedeli, da se bo Agrokor umaknil.

Kakšen je obseg kreditov, ki naj bi jih reprogramirali do 30. marca, ko zapadejo v plačilo?

Približno 150 milijonov evrov.

So to samo kratkoročni krediti?

Ne, v to vsoto so zajeti tudi obroki za dolgoročne kredite, ki jih prestavljamo že od konca leta 2010.

In kako, menite, vam bo uspelo prepričati banke, da bodo privolile v reprogram?

Z dobrimi prodajnimi rezultati in ambicioznim načrtom poslovanja za letos. Imamo za 50 milijonov evrov ebitda v pijačnem delu, kar je velik denar, zato smo, vsaj domnevam tako, vredni tudi bančnega zaupanja. Urediti pa moramo zadeve z našim premoženjem. Poglejte, v kakšnih razmerah delujemo. Še do včeraj smo bili med kar štirimi mlinskimi kamni, Agrokorjem, Mercatorjem, politiko in bankami. Ko ti mlinski kamni naenkrat udarijo, je hudo, ampak Laško mora kljub temu preživeti.

Kaj nameravate storiti, če bodo banke začele unovčevati zavarovanja za kredite na vašem premoženju v Unionu, Delu ali deležu v Mercatorju?

Kaj pa lahko storimo, razen to, da nam banke pustijo prodati premoženje, ki ne sodi v naš core business, in da nam odobrijo reprogram. Vseh bremen iz preteklosti ne moremo rešiti na en mah, ampak samo postopoma. Z vsemi bankami smo doslej delovali transparentno, potrebujemo pa sistemske rešitve, kot so pogodbeni koncern, prodaja nepotrebnega premoženja in razumevanje za reprogram kreditov. Stečaj pivovarne ni rešitev. Ko smo predstavljali NLB našo strategijo do leta 2014, smo bankirjem povedali, da smo zamudili že dve leti.

Kaj za Skupino Laško pomeni reprogram kreditov, konkretno, odplačevanje na koliko let?

Za nas bi bil najugodnejši reprogram na pet ali sedem let z nekim moratorijem. Vse je namreč odvisno od tega, kako uspešni bomo pri urejanju aktive, konkretno pri prodaji premoženja.

Načrtujete najprej prodajo Dela in Večera?

Zanima nas samo dobro poslovanje časopisnih hiš, tudi zato, da jih bomo laže prodali. Spet bomo objavili razpis. Naj spomnim, da za Delo doslej nismo dobili niti ene zavezujoče ponudbe.

Kako hitro bo mogoče prodati časnika Delo, Večer?

Praksa s Fructalom kaže, da za takšne prodaje potrebujemo najmanj pol leta.

Kaj pa, če se banke, ki so upnice in lastnice, odločijo prodati Laško?

Dokler ima Laško pri sebi 23 odstotkov Mercatorja in časopisno dejavnost, ni prodajljivo. Če pa bi imeli samo pijače, bi bili že prodani.

Tako? Se za vas zanimajo veliki evropski pivovarji?

Zagotovo.

Kdo med njimi?

O imenih ne morem govoriti, vsi pa vemo, kdo med velikimi ima denar.

Videti je, da imate vsaj tri možne scenarije: prvič, da se s pomočjo države znebite deleža v Mercatorju, drugič, da se v okviru prodajnega konzorcija odločite za ponovni razpis, in tretjič, da sami poskušate prodati svoj delež v Mercatorju. Kateri je najverjetnejši?

Najprej o konzorciju: ta uradno še obstaja, kako bomo nadaljevali, pa bomo razčistili te dni. Verjamem, da nam bodo banke reprogramirale posojila, in čez nekaj časa, ko bo začela delovati nova vlada, verjetno lahko pričakujemo, da se bo odločila, kaj je strateškega pomena in kaj ni. Takrat bo tudi za nas slika bolj jasna.

Se bojite, da se bo zaradi umika Agrokorja poslabšal vaš poslovni položaj na trgovskih policah Kunzuma? Je pogodba med pivovarno in Konzumom zavezujoča za dalj časa?

Nimamo zavezujoče pogodbe, zato tudi opozarjam, da smo med štirimi mlinskimi kamni. Tako kot je Mercator pomemben za Laško na domačem trgu, so na trgih Hrvaške, BiH, Kosova pomembni drugi trgovci, ki niso v sestavi Mercatorja. Na južnih trgih veliko prodamo tudi prek Konzuma in bolje ko bomo sodelovali, laže bomo uresničevali zastavljene načrte prodaje. Glede Konzuma sem optimist, mislim, da bomo skupaj našli rešitev, ki bo v korist vseh, navsezadnje bo tudi Hrvaška jutri v Evropi. Slovenija je majhen trg, zato se moramo slovenski proizvajalci ozirati in širiti tudi na druge trge. Hkrati upam, da bomo v Sloveniji čim prej našli rešitev za Mercator. Ta je prevelik in preveč pomemben za slovensko gospodarstvo in potrebuje stabilnega lastnika, zato tudi apeliram, da se zanj čim prej najde sistemska rešitev ali se opredeli kot strateška naložba.

Imajo banke še vedno pomisleke glede pogodbenega koncerna?

Pivovarna Laško ima dolgove do dvajset bank. Nekatere imajo posojila bolje zavarovana kot druge in razumljivo je, da se dobrim zavarovanjem nočejo odpovedati. NLB ima svoja posojila zavarovana z delnicami Pivovarne Union in jih lahko proda, če Laško ne bo vrnilo dolgov. To po mojem ni dobro, saj bo Laško prek pogodbenega koncerna laže vračalo posojila.

Kaj pa, če se z bankami ne boste mogli dogovoriti za reprogram?

Upam, da se to ne bo zgodilo, saj Laško kreditov ne more vrniti in bo šlo v stečaj. Ko bo prva banka zahtevala vračilo kreditov ali unovčila zavarovanja zanje, bodo to storile vse in to bo sistem domin. Vendar sem prepričan, da se nam bo z bankami uspelo dogovoriti. Te so v pivovarni v različnem položaju, nekatere so upnice, druge lastnice, tretje oboje. Opozoril bi še, da se tuje banke v krizi obnašajo drugače kot domače, kot smo videli že pri Istrabenzu. Upamo, da se bo kmalu umirilo tudi vreme. Če v BiH ali na Kosovu zapade dva metra snega, naši tovornjaki ne vozijo in mi ne prodajamo. To je višja sila, toda če to traja mesec ali dva, imamo hud izpad prihodkov. Tuji trgi so za nas zelo pomembni, zlasti na Kosovu, od koder lahko preskrbujemo tudi Makedonijo, del južne Srbije, Albanijo. Na Kosovu imamo 60-odstotni tržni delež, zato je za nas proizvodnja tam zelo pomembna.

Ste se s Kadom in Sodom že kaj pogovarjali o odkupu deležev Mercatorja?

Nobenih pogovorov ni bilo, čakamo, kakšne bodo odločitve vlade glede strateškega premoženja države.

S tem ste politiki vrgli kar veliko kost.

In smo pri tem tudi pripravljeni sodelovati. Če bo šlo Laško v stečaj, bo problem z Mercatorjem še večji, ker bo del stečajne mase.

Prijavi sovražni govor