DUTB bi lahko Koto državi prodal še letos

Ljubljana – Država bi še letos lahko postala lastnica Kota. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) bo, kot kaže, izvršila sklep vlade in Koto odplačno prenesla na državo. Koliko bo država zanj odštela, še ni znano, slaba banka pa utegne s tem dobiti manj denarja, kot bi ga na trgu.

»Država ima lahko legitimen strateški interes, da takšno podjetje ohrani v državni lasti, vendar DUTB ne more biti dolgoročna lastnica podjetja. Vlada ima vso pravico do te odločitve. V takem primeru je dolžnost vodstva DUTB zagotoviti, da prenos ne bi povzročil finančne izgube za DUTB,« je v pogovoru za Sobotno prilogo Dela o odkupu Kota povedal glavni izvršni direktor slabe banke Imre Balogh.

Kot je slišati, bo DUTB svoj 66-odstotni delež v Kotu državi prodala s stisnjenimi zobmi. Koto je namreč zdaj sanirana družba in slaba banka, ki ji je lastnik prav tako postavil določene poslovne cilje, bi najbrž na trgu za ta delež lahko iztržila več. »Lahko bi rekli, da bi bila dosežena vrednost višja, če bi opravili test trga,« je na to odvrnil Balogh.

Strateška dejavnost

Vlada je na predlog delovne skupine pod vodstvom ministra za kmetijstvo Dejana Židana podržavljenje Kota utemeljila s tem, da je to edino podjetje v državi z ustrezno infrastrukturo za predelavo in neškodljivo uničenje živalskih stranskih proizvodov kategorije 1 in 2. S prodajo družbe se po njenem mnenju povečuje tveganje, da se v družbi spremeni obseg te javne dejavnosti, ki temelji na petletni koncesijski pogodbi. Teh odpadkov je na leto okoli 16.000 ton, a njihov obseg se zmanjšuje.

V Kotu, ki ga vodi Matej Resnik, vladne odločitve ne komentirajo. Poročali smo, da je družba z državo v sporu, saj od nje terja 5,4 milijona evrov zaradi domnevno prenizke cene iz koncesijske dejavnosti. V Kotu menijo, da gre za spor iz koncesijske pogodbe, ki ga je treba reševati z arbitražo, ministrstvo za kmetijstvo pa pojasnjuje, da gre za spor o posebni pogodbi glede tarif, ki se rešuje pred sodiščem. V sporu bo torej treba pojasniti pristojnosti.

Podpora mesne industrije

Razumevanje do vladnega sklepa glede podržavljenja Kota izkazujejo tudi v Celjskih mesninah. Njihov direktor, ki je tudi predsednik upravnega odbora združenja mesne industrije Slovenije, Izidor Krivec pravi, da si tudi proizvajalci teh odpadkov želijo imeti zagotovljen odvoz, saj v primeru kužne bolezni potrebujejo nekoga, ki bo take odpadke sprejemal. Upa, da bo država znala službo uspešno organizirati in voditi. Krivec hkrati opozarja, da ni vzpostavljen še noben meddržavni sporazum o odvozu teh klavniških odpadkov v druge države. To si želijo tudi zato, da bi imeli možnost izbire in bi bile cene konkurenčnejše. »Veliki in mali zdaj plačujemo enako, saj moramo biti veliki solidarni z malimi,« pravi Krivec.

Liberalizacija bi škodila malim

Ivan Ambrožič z uprave za varno hrano pravi, da bi liberalizacija te dejavnosti podrla sistem, saj zaradi neekonomičnosti nihče ne bi hotel biti odjemalec malih klavnic in predelovalcev mesa. Po njegovih besedah je cena za odvoz v Sloveniji s 192 evri za tono med najnižjimi v Evropi. Z novo koncesijsko pogodbo pa so, navaja, v večji prednosti, saj tisti z manj kot 300 kilogrami odpadkov plačajo še stroške prevzema. Ambrožič odgovarja, da je klavniške odpadke že zdaj mogoče voziti, denimo, v Avstrijo, le njihovo dovoljenje za to, da je treba dobiti. Kar pa menda ni problem.