DUTB ob stečaju družbe T-2 računa na višje poplačilo terjatev

Ljubljana − Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je zahtevala stečaj telekomunikacijske družbe T-2 zaradi njenega neizpolnjevanja zavez iz načrta finančnega prestrukturiranja in prepričanja, da bo stečaj omogočil boljše poplačilo terjatev do T-2, je v pogovoru za STA pojasnil vodja področja upravljanja s posojili v DUTB Miha Štepec.

DUTB bi v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja, ki je bil potrjen v prisilni poravnavi, v najboljšem primeru dobila poplačanih okoli 53 milijonov evrov od skupno okoli 150 milijonov evrov terjatev. Vendar pa v DUTB dvomijo o realnosti tega scenarija, saj družba po njihovem mnenju ne bo izpolnila v načrtu predvidenih zavez.

»Zaostaja tako po prihodkih, po čistem izidu, številu naročnikov. Cela vrsta parametrov kaže, da družba ne bo izpolnila svojih obveznosti iz prisilne poravnave oziroma vsaj ne v načrtovanem obsegu. To pa pomeni, da družba izpolnjuje pogoj za insolventnost,« je povedal Štepec.

Poleg tega T-2, tako Štepec, prereka večino zavarovanj, ki so bila dogovorjena in tudi ustanovljena. »Kot se sliši, praktično priznava le en odstotek vseh zavarovanj, ki naj bi bila dogovorjena, torej le droben delček tistega, za kar se je pravzaprav družba zavezala, da bo dala za zavarovanje teh kreditov, ki so bili izplačani,« pravi Štepec in dodaja, da se bo v okviru stečajnega postopka rešilo tudi to vprašanje.

»To je denar, ki ga je družba dobila in tudi na podlagi teh sredstev je družba lahko rasla, financirala omrežje. Ni prav, da bi vse sadove tega želi samo lastniki, upniki, ki so to financirali, pa so od tega povsem odrezani,« je povedal vodja področja upravljanja posojil v DUTB.

Posojilo, ki je pripomoglo k bančni luknji

Gre sicer za posojilo v višini okoli 120 milijonov evrov, ki ga je sindikat bank na čelu z Novo Ljubljansko banko (NLB) leta 2007 dal družbi T-2 in ki je nato po dokapitalizaciji bank s strani države v obliki terjatve prešlo na DUTB. Ob upoštevanju obresti gre za vsoto okoli 150 milijonov evrov.

»Teh 150 milijonov evrov je v kar velikem delu pripomoglo k bančni luknji. Zato je razumljivo in pravilno, da DUTB želi doseči čim večje poplačilo. Dvomim, da lahko dobimo celotno poplačilo, ampak seveda si bomo prizadevali, da bo ta delež, ki ga dobimo nazaj v DUTB oziroma posledično v proračun, čim večji,« je poudaril Štepec.

Pri tem menijo, da bodo najboljše poplačilo, kot omenjeno, dobili s stečajem in prodajo podjetja kot celote v enem letu. Na ta način bo namreč T-2 zanimiv tako za finančne kot strateške vlagatelje. Štepec pri tem zavrača očitke, češ da za njihovim vztrajanjem za stečaj T-2 tiči dogovor z enim od interesentov za prevzem družbe T-2.

»Postopka prodaje ne vodimo mi, vodi ga stečajna upraviteljica, mi smo v tem postopku samo upnik. Stečajna upraviteljica je tista, ki bo morala izpeljati vse aktivnosti, da se bo izvedla prodaja, in to bo moralo na koncu potrditi sodišče. Skratka, nikakor ni možna prodaja samo enemu, ne da bi lahko drugi konkurirali pod enakimi pogoji,« je pojasnil in dodal, da je to tudi v interesu DUTB, saj bo tako dosežena maksimalna možna kupnina.

Obenem poudarja, da T-2 seveda ima vrednost in lahko pozitivno posluje. Zato ni interes DUTB kot upnika, da se poslovanje družbe ustavi. »Nasprotno, prizadevali smo si apelirati na stečajno upraviteljico, ki se povsem strinja z našim videnjem, da mora družba tudi v stečaju nadaljevati poslovanje. Že prvič, ko je bil stečaj začet, smo tako ravnali oziroma je upraviteljica ravnala na tak način, in prav tako zdaj, ko imamo drugič začet stečaj.«

»Ni ekonomskih razlogov za stečaj«

Jurij Krč kot prokurist družbe T-2 in ključni mož skupine, ki prek Garnola lastniško obvladuje družbo T-2, se z argumenti DUTB ne strinja in pravi, da ni ne pravnih ne ekonomskih razlogov za to, da se družba T-2 poriva v stečaj. Kot je že pred časom poudaril, se držijo načrta finančnega prestrukturiranja, sprejetega v okviru pravnomočno potrjene prisilne poravnave.

Glavna težava se po njegovih pojasnilih domnevno skriva v tem, da se morajo banke in s tem DUTB kot ločitveni upniki v skladu s potrjeno prisilno poravnavo najprej poplačati z uresničitvijo ločitvene pravice, torej s prodajo zastavljenega premoženja T-2, pri čemer pa ni znano, koliko sredstev bodo sploh lahko dobile s prodajo.

V Garnolu poudarjajo, da so pridobili tudi mnenja več uglednih pravnih strokovnjakov, iz katerih izhaja, da bi višje sodišče z izdajo spornega sklepa o ponovni uvedbi stečaja menda v več točkah ravnalo nezakonito in v nasprotju z ustavo.