Dva zakona in dve rešitvi istega vprašanja

Ljubljana – Predlog novele zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH) in predlog novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja sta glede razkrivanja podatkov v državnih podjetjih neusklajena. Mnenja, kaj naj obvelja, pa so različna.

Novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja predvideva, da bi morala podjetja v pretežni državni ali lokalni lasti v prihodnje javnosti med drugim razkriti tudi donatorske, sponzorske in svetovalne pogodbe, prejemke in bonitete vodilnih ter podatke o kadrovanju. Novela zakona o SDH pa po drugi strani predvideva, da se določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, za družbe v večinski lasti SDH ali pod pretežnim vplivom holdinga ne uporabljajo.

Škodljiva širitev kroga zavezancev

V Združenju nadzornikov Slovenije tako kot tudi nekatera ministrstva in državna Pošta Slovenije širjenju kroga zavezancev k zakonu o dostopu do javnih informacij na državna podjetja niso naklonjeni. »Takšna širitev kroga zavezancev je škodljiva z vidika uveljavljanja odgovornosti in varovanja poslovnega interesa teh družb,« so zapisali v pripombah na novelo. Opozorili so še, da takšna širitev zavezancev pomeni prenos odgovornosti s pristojnih institucij in organov na državljane: »Omejevanje sistemske korupcije se ne ureja na način, da škoduje interesu družbe, ampak je pri tem nujno potrebna razumna presoja posameznih ukrepov glede na korist same družbe.« V združenju se zavzemajo, da bi bile vse rešitve za izboljšanje korporativnega upravljanja državnih podjetij zajete v noveli zakona o SDH, ki da pomembno zaostruje odškodninsko odgovornost in tudi sicer prinaša večjo zakonsko normiranost korporativnega upravljanja.

V Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) menijo drugače in se zavzemajo za umik omenjenih omejitev glede javnosti informacij iz predloga zakona o SDH. »Upamo, da gre samo za neusklajenost oziroma nerodnost dveh resornih ministrstev, ki pripravljata en in drug zakon, in da ne bo posledica tega to, da Slovenija pri celovitem spreminjanju zakonodaje s področja upravljanja državnega premoženja in s področja dostopa do informacij javnega značaja ne stori pomembnega koraka naprej h krepitvi transparentnosti in omejevanju korupcijskih tveganj v povezavi z državnimi naložbami,« pojasnjuje Barbara Fürst iz KPK.

Boljše upravljanje in nadzor

Po mnenju komisije bo javna dostopnost informacij o podjetjih v neposredni in posredni lasti države izboljšala upravljanje in nadzor teh podjetij, že obstoj samega seznama podjetij pod prevladujočim vplivom države in lokalnih skupnosti pa bi po njenem prepričanju pomenil večjo preglednost lastništva in kapitalskih naložb države. Novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja in prilagojen zakon o SDH bi komisiji, upravljavcem premoženja pa tudi drugim nadzornim organom omogočil lažje izvajanje zakonskih nalog, zlasti pri zaznavi in odpravljanju sistemskih tveganj, preprečevanju nasprotja interesov, klientelizmu, nepošteni konkurenci, učinkovitejšem nadzoru nad povezanimi osebami pri javnem naročanju in podobno, pravi Fuerstova. Poslovne skrivnosti naj bi bile iz tega izvzete, ne morejo pa biti vzrok za zavrnitev teh rešitev, dodaja.