Polona Malovrh, Trbovlje
Radeče – V Sloveniji je ta trenutek v pogonu šest hidroelektrarn od Medvod do Blance, ena, krška, je v gradnji, za dve, Brežice in Mokrice, izdelujejo državni prostorski načrt. Da bi bile HE na spodnji Savi dokončane v roku, do leta 2015, ni realno pričakovati, še manj, da se jim bodo že v nekaj letih pridružile tudi prve tri iz niza devetih HE na srednji Savi – Suhadol, Trbovlje in Renke, in to ne glede na to, da so savske HE slovenski projekt stoletja in t. i. »new deal« za Posavje in Zasavje, skupaj vreden kar dve milijardi evrov. O tem, kakšen model uporabiti za gradnjo HE na srednji Savi, da bo uspešnejši kot spodnjesavski, so slovenski energetiki govorili včeraj na posvetu o izkoriščanju energetskega potenciala reke Save v Radečah.
Gradnja HE na spodnji Savi bo na koncu, v najboljšem primeru leta 2016, vredna 700 milijonov evrov; gradi jo 90 odstotkov slovenskega gospodarskega potenciala, to je več kot 120 podjetij z 2000 zaposlenimi, od teh približno 400 iz Posavja. Veriga devetih oziroma desetih HE na srednji Savi bo stala 1,3 milijarde evrov (prve tri so ocenjene na 400 milijonov), gradnja bi se lahko, če ne bo zapletov, začela leta 2013 in bo poleg prednosti, kakor sta ohranitev energetske lokacije in ustanovitev novega podjetja za gradnjo s sedežem v Trbovljah, prinesla nov naložbeni zagon Zasavju.
Po podatkih Matjaža Janežiča, prvega moža Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki točko o ustanovitvi novega podjetja napoveduje za sejo nadzornikov HSE že prihodnji teden, bo porečje srednje Save lahko zagotovilo najmanj milijon teravatnih ur energije na leto ali sedem odstotkov vse slovenske porabe – in kar je najpomembnejše, iz obnovljivega vira. Vodni viri so v Sloveniji sicer le malo – komaj 50-odstotno izkoriščeni.
In kje se pri stoletnem slovenskem energetskem projektu, HE na Savi, zatika?
Najbolj se zatika na okoljskem ministrstvu (MOP), delno pa tudi med energetskimi podjetji samimi. Na MOP je namreč gospodarsko ministrstvo že junija 2009 naslovilo pobudo za začetek postopka državnega prostorskega načrta za HE na srednji Savi, a se zadeva ne premakne. Zaradi usklajevanja okoljskega poročila z MOP je v zadnji, aprilski različici nacionalnega energetskega programa, samo šest od načrtovanih devetih HE na srednji Savi od Jevnice do Suhadola. Savske elektrarne, eden od treh koncesionarjev (druga dva sta HSE in Hidroelektrarne na spodnji Savi), so že leta 2008 na MOP naslovile pobudo o koncesiji za HE na srednji Savi; do danes odgovora niso prejele. Ali ga sploh bodo, je vprašanje tudi za HSE, ki ima sklep vlade o dodelitvi koncesije iz leta 2006, ki je v začetek postopka izdelave državnega prostorskega načrta vložil sedem milijonov evrov, a koncesijske pogodbe še kar nima.
Na radeškem posvetu zbrani energetiki pozivajo vlado, naj prek ministrstva za okolje pospeši gradnjo HE na spodnji in aktivnosti za gradnjo HE na srednji Savi. Kajti če uspe državi 1,3-milijardno srednjesavsko verigo zgraditi v petnajstih letih (gradnje ene HE sicer v povprečju traja tri leta), to pomeni sto milijonov investicij na leto – torej dovolj posla in zaslužka tako za prvi kot za drugi energetski steber.