Tiskane izdaje
Ljubljana Danes dopoldne je v Ljubljani na pobudo koalicije Združena levica - sestavljajo jo Demokratična stranko dela (DSD), Iniciativa za demokratični socializem (IDS), Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije - TRS ter nekaj manjših gibanj - potekal protest proti privatizaciji. Na protest so prišli tudi Dušan Semolič (ZSSS), Branimir Štrukelj (Sviz) in Jadranka Vesel (Razvojni inštitut za socialno ekonomijo).
Okoli 200 protestnikov se je s Prešernovega trga podalo proti sedežu Nove Ljubljanske banke, kjer so zahtevali odstop upravnega odbora banke in odgovornost vlade v odstopu in preteklih vlad zaradi neodgovorne prodaje lastniškega deleža Merkatorja hrvaški družbi Agrokor.
V Združeni levici menijo, da je prodaja Mercatorja hrvaškemu Agrogokorju strateška napaka vlade. »Agrokor, prezadolženo in nelikvidno trgovsko podjetje, bo nakup financiral z dolgom, s katerim bo obremenil prevzeto podjetje. Podobne zgodbe smo videli v času menedžerskih odkupov, nazadnje so jo doživeli tudi v domžalskem Heliosu, ki ga je avstrijski Ring obremenili in zadolžil za dodatnih 305 milionov evrov,« so zapisali. Prepričani so da bo prevzem Mercatorja neizbežno vodil v izčrpavanje podjetja, ogrozil delovna mesta 11.521 zaposlenih in več kot 100.000 delovnih mest v Sloveniji, ki so posredno vezana nanj.
Mesec: Izpeljali so največji tajkunski posel v zgodovini privatizacije
Luka Mesec iz Iniciative za demokratični socializem je poudaril, da je Agrokor podjetje z več kot 2,5 milijarde evrov dolga in je popolnoma nelikvidno, prevzem pa bo financiral tako, kakor so potekali menedžerski odkupi podjetij v slovenski tranziciji, to je z dolgom, s katerim bo obremenil prevzeto podjetje. Po njegovem mnenju bo Agrokorjev prevzem Mercatorja vodil v izčrpavanje podjetja ter ogrozil delovna mesta.
»Dva tedna pred državnozborskimi volitvami so izpeljali največji tajkunski posel v zgodovini drugega kroga privatizacije,« je poudaril Mesec. Ob tem je opozoril, da se bo takšna praksa najverjetneje nadaljevala tudi ob nadaljevanju privatizacije.
Jadranka Vesel pa je sporočila: »'Drugačen svet je mogoč' je fraza, ki je prisotna od leta 2000. Danes še vedno lahko upamo na drugačen svet in drugačno ureditev. Tudi takrat, ko gre za delavske prevzeme podjetji. Prevzemi so mogoči. Delavci danes prevzemajo podjetja. V Franciji so naredili 700 delavskih prevzemov od 2008 do 2011 leta, Španija pa ima družbe dela, ki nastajajo na osnovi združevanja bivših zaposlenih, materialno osnovo pa zagotavlja celotni znesek nadomestila za brezposelnost. V Sloveniji so bili vsi dosedanji poskusi neuspešni, zadružništvo pa je še vedno v povojih. To pa vsekakor ne pomeni, da tovrstni prevzemi pri nas niso mogoči.«
V ZSSS pozvali Medjo k odstopu
Javni poziv glede prodaje Mercatorja je danes premierki Alenki Bratušek poslala tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). V njem je predsednika uprave NLB Janka Medjo pozvala k takojšnjemu odstopu. V ZSSS so spomnili, da je Bratuškova pred dnevi dejala, da je na sestanku z Medjo dobila zagotovila, da NLB ne bo financirala prevzema največjega slovenskega trgovca in da je v pogodbi zaveza, da se število zaposlenih ne bo dodatno znižalo. Nove informacije pa po njihovih navedbah kažejo, da temu ni tako.
Nacionalni preiskovalni urad pozivajo, naj javno dostopna dejstva o vlogi Medje v procesu prodajnega postopka Mercatorja vključi v okvir predkazenskega postopka v zvezi s prodajo Mercatorja. Komisijo za preprečevanje korupcije pa pozivajo, da nemudoma sproži preiskavo prodajnega postopka Mercatorja z vidika korupcije.
Protest podprli tudi v Solidarnosti
Iz stranke Solidarnost pa so danes sporočili, da podpirajo vse napore in protestne dogodke, ki imajo za svoj cilj onemogočiti prodajo slovenskega trgovca v danih razmerah. Ob tem poudarjajo, da sam nakup delnic Mercatorja ne pomeni ničesar. »Finančna konstrukcija za nakup Mercatorja ni zaprta, z nakazilom kupnine je namreč plačana samo tretjina posla. Zaprta finančna konstrukcija bi pomenila, da bi imel Agrokor denar za ponudbo, za prevzem in za dokapitalizacijo; vse to so namreč pogoji prodajnega sporazuma,« so zapisali.
