Dvomov ni več: Mercator tik pred prodajo Agrokorju

Ljubljana – V petek naj bi Agrokor nakazal kupnino za 53 odstotkov Mercatorja, smo izvedeli iz neuradnih virov. Zanje naj bi hrvaški kupec odštel dobrih 172 milijonov evrov, ob tem pa Mercatorju zagotovil 225 milijonov evrov podrejenega dolga, ki bi se lahko konvertiral v kapital.

Več virov nam je potrdilo, da bi se transakcija lahko izvedla že v petek oziroma najkasneje v ponedeljek, ko tudi poteče rok za izvedbo posla. Ivica Todorić bi tako od konzorcija prodajalcev, v katerem so Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska, NLB, NKBM, Gorenjska banka, Prvi faktor – Faktoring, Banka Koper, Hypo Alpe-Adria Bank, NFD, Banka Celje in NFD holding, odkupil večinski delež Mercatorja po ceni 86 evrov na delnico. Za tem bo Agrokor moral objaviti prevzemno ponudbo; prevzemna cena za vse delnice Mercatorja pa je 325 milijonov evrov.

Agrokor mora Mercatorju zagotoviti še 225 milijonov evrov podrejenega dolga, ki se lahko konvertira v kapital slovenskega trgovca. Od tega bo 200 milijonov evrov namenjenih za odplačilo dela Mercatorjevega milijardnega dolga, 25 milijonov evrov pa za obratna sredstva. Skupaj naj bi torej Todorića posel stal dobre pol milijarde evrov.

Posel bo lahko sklenjen, ker so Agrokor in Mercatorjeve banke upnice dosegli dogovor o skupnem reprogramu Mercatorjevih posojil. Ta med drugim podaljšuje ročnost posojil s šestih na sedem let.

Agrokor se je zavezal, da ne bo dodatno odpuščal

»Konzorcij prodajalcev družbe Mercator kot tudi Agrokor se zavedajo pomena transakcije za številne deležnike družbe Mercator, med katerimi so dobavitelji, zaposleni, upniki in potrošniki. Zato je Agrokor v okviru transakcije sprejel določene zaveze, ki potrjujejo Agrokorjevo zavezanost glede prihodnjega uspeha ter nadaljnje podpore zaposlenim in dobaviteljem družbe Mercator,« pred prodajo mirijo v NLB. V banki so prepričani v korist Agrokorjevega nakupa najboljšega soseda, pri čemer naštevajo stabilno lastništvo, poslovne sinergije med obema podjetjema in spoštovanje pogojev poslovanja z obstoječimi dobavitelji: »Predvidene sinergije združene skupine namreč ne temeljijo na odpuščanju Mercatorjevih zaposlenih, ki bi presegalo že napovedane ukrepe uprave družbe. Večja stabilnost Mercatorja po zaključeni transakciji bo imela pozitiven dolgoročen vpliv na zaposlene prek večje varnosti zaposlitev.«

Ena od zavez Agrokorja je torej, da ne bo dodatno zmanjševal števila delovnih mest. To je po torkovem sestanku s predsednikom uprave NLB Jankom Medjo, prvim nadzornikom banke Gorazdom Podbevškom in predsednikom uprave SDH Matejem Pircem povedala predsednica vlade Alenka Bratušek. Ta je na sestanku dobila še tri zagotovila, in sicer da bo SDH od NLB dobil zahtevana poročila, da pogodba med prodajalkami in Agrokorjem vsebuje protikorupcijsko klavzulo in da NLB ne bo financirala Agrokorja. »To je največ, kar lahko vlada naredi, v konkretni posel pa se ne bo vmešavala,« je dejala Bratuškova, ki je v ponedeljek še pozivala NLB, da ne sme »narediti napake, ki sta jo napravila Janez Janša in njegova vlada leta 2005, ko so Mercator prodali kupcem brez sredstev na računih«.

Medtem je gospodarski minister Metod Dragonja na torkovi seji parlamentarnega odbora za delo zaradi prodaje Mercatorja znova izrazil skrb. Po njegovem mnenju ima Agrokor sicer zaprto finančno konstrukcijo za nakup Mercatorja, a ta temelji praktično izključno na dolžniškem kapitalu, kar pa za sabo potegne tveganja glede obstoja in delovanja poslovnega sistema.

Poslanci predlagajo revizijo poslovanja NLB in NKBM

Člani odbora za delo so sklenili računskemu sodišču v primeru Mercatorja predlagati revizijo poslovanja NLB in NKBM, ki v konzorciju z nekaterimi drugimi delničarji prodajata delež v Mercatorju.

Odbor poleg tega vladi predlaga, naj naredi vse za zaščito delovnih mest v Mercatorju in Pivovarni Laško ter preuči primere zaščite strateško pomembnih podjetij v drugih državah. Odbor je podprl tudi proučitev možnosti oblikovanja hibridne kooperative.