Embalaža je prvi stik s kupcem

Farmacevtska industrija varuje svoje izdelke z zaščiteno embalažo.

Objavljeno
20. oktober 2017 18.30
Aleš Stergar
Aleš Stergar

Embalaža je več kot samo ovoj, ki varuje izdelek pred poškodovanjem. Ko gre za embalažo končnega izdelka je pomembna tudi kot prvi stik s potencialnim kupcem izdelka. Medtem ko je slovenska papirna industrija v glavnem v tuji lasti, je embalažna industrija še v domači.

Poleg osnovne zaščite izdelka, spremlja embalaža izdelek na prodajnih policah in je tako namenjena predvsem predstavitvi izdelka. Dejstvo je, da ima v vlogi vizualne predstavitve oziroma širše uspešnega trženja zelo pomembno vlogo, na drugi strani pa z vidika stroškovne cene prodajnega produkta minimalni delež. Za proizvajalce pomeni to veliko mero inovativnosti za produktivnost in kakovost v tehnoloških postopkih proizvodnje, da zadostijo visokim ciljem kupcev oziroma končnih potrošnikov, pojasnjuje Jože Lenart iz Grafično embalažnega podjetja Štalekar.

Razvojna strategija proizvodnje potiskane kartonske embalaže v celoti sledi potrebam in razvoju kupcev, pravi Jože Lenart. Njihov najpomembnejši dosežek v zadnjem obdobju je osvojitev novih razvojnih standardov za varnostne tiskovine (Security Printing) za najzahtevnejše kupce na tem področju.

S tem projektom se družba še bolj utrjuje v konkurenčnosti na globalnem trgu, saj dosegajo in izpopolnjujejo zadnje zahteve farmacevtskih družb in utrjujemo pozicijo zanesljivega in perspektivnega dobavitelja. V farmaciji se potreba po varnostnih tiskovinah povečuje, zato razvoj nadaljujejo v tej smeri.

Varnostne tiskovine

Varnostne tiskovine so s posebnimi dodatki tako zaščitena embalaža, predvsem za farmacevtsko industrijo, z vidika sledljivosti, zanesljivo varuje njihove izdelke, tudi z vidika črnega trga. V GEP Štalekar so prvi v Sloveniji zadostili tem zahtevnim tehnološkim standardom.

Jože Lenart ob tem opozarja, da so stroški embalaže v končnem produktu farmacevta, živilca in ostalih uporabnikov tovrstne embalaže, kljub zahtevnosti, minimalni – v povprečju tri cente na škatlico zdravil, ob velikih serijah in enostavnih produktih lahko tudi cent na škatlico. Vrednost same škatlice je tako manj kot pol odstotka prodajne cene; plastična embalaža, recimo tablice z zdravili, pa je še cenejša. Kar pomeni, da lahko h pozitivnemu poslovanju vodi le masovna proizvodnja. In, če nisi visoko tehnološko razvit, nimaš kaj početi na tem trgu.

Na farmacevtskem trgu namreč prihaja do številnih prevzemov (obseg ekonomije), ki posledično vodijo v dodatno zmanjševanje stroškov. Ko to počnejo farmacevti, pritiskajo predvsem na dobavitelje, cena embalaže pa je vedno nižja, verjetno vsa embalaža pomeni manj kot dva odstotka končne cene, ocenjuje Jože Lenart in dodaja, da ob tem ostajajo donosi farmacevtov še vedno nad 10 odstotki.

Največji evropski proizvajalec generičnih zdravil je originalno nemška Stada Arzneimittel (Standardarzneimittel Deutscher Apotheker – kar bi prevedli kot standardna (generična) zdravila nemškega lekarnarja), ki ima okrog dve milijardi evrov prometa, še enkrat več kot Krka. Stada je od letošnjega avgusta v lasti skladov Bain Capital in Cinven, ki ju velja omeniti, če drugega ne zato, ker sta se pred leti oba ločeno potegovala za Telekom Slovenije, Bain Capital leta 2007 ni prišel v končni krog, Cinven pa je bil leta 2015 že takorekoč tik pred podpisom pogodbe.

Transportni stroški

Prodajni radij za tovrstno embalažo je okrog 400 kilometrov, pri večjih razdaljah so transportni stroški preveliki. GEP Štadeker prodaja svoje izdelke tudi na srbskem in hrvaškem trgu. V Srbiji ni s Hemofarmom, ki je (od leta 2006) v lasti Stade, nobenih težav, zato si upajo poslovati z njimi. Poskusi z nekaterimi hrvaškimi živilsko-prehrambenimi podjetji pa niso bili uspešni prav zaradi nepredvidljivosti. Preprosto nima smisla, saj so denar samo izgubljali, pojasnjuje Jože Lenart.

GEP Štaleker je srednjeveliko podjetje z okrog 15 milijoni evrov letne realizacije in 130 zaposlenimi v Mislinjski Dobravi na Koroškem. Štiri petine svoje proizvodnje proda farmacevtski industriji, tudi Novartisu, lastniku Leka. Proizvodnjo za avtomobilsko industrijo v Nemčiji so opustili, zaradi prevelikih stroškov logistike, ki ni zagotavljala pozitivnega donosa, obdržali so avtomobilsko industrijo v Avstriji, ki je v njihovi neposredni bližini. Dnevno izdelajo od 1,5 do 2 milijona zloženk (kosov embalaže). GEP Štalekar je specializiran za potiskano kartonsko embalažo iz nevalovitega kartona (male škatle za zdravila, kozmetiko, prehrano, galanterijo...).

Neobremenjujoče za okolje

Za okolje je Štalekar povsem neobremenjujoč. Že farmacevti in tudi živilska industrija imajo najstrožje standarde na tem področju in sami zahtevajo povsem neoporečno embalažo. Uporabljajo papir, neškodljive barve, nesporna lepila na vodni osnovi. Proizvodnja in okolje proizvodnje mora biti po standardih kupcev praktično sterilno.

Odpadke pa seveda reciklirajo. S poslovnimi partnerji imajo skupen cilj trajnostnega razvoja, ki temelji na dolgoročni strategiji krožnega gospodarstva, kar Jože Lenart ubesedi takole:

»Papir je naraven, organski proizvod.
Lepo diši, je obnovljiv, lahko se reciklira in je okolju prijazen.
Podpira in vzpostavlja ekološko ravnovesje.
Oblikuje ga kakovostno nevtralen odtis.«


Na drugi strani velja, da je plastika uničujoč material. A ne vsa. Polipropilen je namreč popolnoma reciklabilen material, tako da je okoljsko povsem neobremenjujoč, pojasnjuje Marko Krmac iz izolske družbe K.M.K. Box.

Polipropilen je popolnoma reciklabilen

Recikliranje polipropilena je veliko manj zahtevno kot reciklaža kartona ali papirja; morda je celo bolj sprejemljiv kot biorazgradljivi materiali, kjer postopek pridobivanja in reciklaža vpliva na okolje (zasejanost zemljišč in odlaganje). Življenjska doba embalažnih izdelkov iz valovitega polipropilena (kartonplasta) je v primerjavi z kartonom mnogo daljša. Zahteva v avtomobilski industrije je sedem let. K.M.K Box proda sedem desetin svoje proizvodnje prav avtomobilski industriji.

K.M.K. Box je snovalec industrijske embalaže z dvajsetletnimi izkušnjami in utrjenim položajem na slovenskem trgu. Izkušnje in znanje, ki so ga pridobili v tem času, so popotnica za osvajanje tujih trgov, kjer so vse bolj prisotni, pojasnjujejo. Vse višje zahteve kupcev in visoki standardi kakovosti jih silijo v nenehno izobraževanje. Poleg uporabe njihovega osnovnega materiala, valovitega polipropilena, je vse pogostejša uporaba dodatnih zaščitnih sredstev kot so pena, tkanine in podobno, kar vodi v kompleksnejše izdelke. Sogovornik dodaja, da so si zaupanje kupcev pridobili tudi z zanesljivim razvojnim oddelkom, s katerim lahko zagotovijo prve vzorce že po oseminštiridesetih urah od povpraševanja.

Pri vsem tem nikoli ne pozabijo na obremenjenost okolja in stremijo k stoodstotni reciklabilnosti embalaže, pri izdelavi katere iščejo najboljše rešitve, ustvarjajo inovativne izdelke ter skrbijo za prihodnost okolja. Ob povprečni 6-odstotni letni rasti je prodaja v letu 2016 dosegla šest milijonov evrov, število redno zaposlenih se giblje okoli 40, poleg tega (zaposlujejo) nudijo priložnost zaslužka še veliko študentom.