Tiskane izdaje
Okoliščine propada pohištvenega velikana Liko Vrhnika, za katerim so ostali večmilijonski dolgovi do države, dobaviteljev in odpuščenih delavcev, se bodo tako razčiščevale na sodišču. Da je proti Lahu in štirim posameznikom vložena pravnomočna obtožnica, so za portal potrdili na specializiranem državnem tožilstvu.
Še leta 2007, ko je vrhniška družba uradno prešla v Lahovo last, je imela za več kot 27 milijonov evrov premoženja in kar 15 milijonov evrov kapitala. Po začetku gospodarske in finančne krize, ko je dokončno ugasnila proizvodnja, je Liko posloval z visoko izgubo in na koncu ostal tako rekoč brez vsega premoženja.
Domnevno sporni posli so se dogajali spomladi 2012. Tedaj so inšpektorji finančne uprave (Furs) izvedli tudi davčni pregled, saj so bila vsa Likova hčerinska podjetja prezadolžena in imela blokirane račune.
Julija leta 2014 je Nacionalni preiskovalni urad opravil številne hišne preiskave v primeru oškodovanja upnikov družbe. Zbirali so dokaze za utemeljitev sumov kaznivih dejanj oškodovanja upnikov Lika in hčerinskih družb v višini približno 5,9 milijona evrov. S preiskavo kaznivih dejanj oškodovanja upnikov Lika in njenih hčerinskih družb so kriminalisti začeli maja 2014 na podlagi prijave davčnih inšpektorjev.
Nov kazenski postopek je za Igorja Laha problematičen tudi zaradi njegovih preteklih grehov, še piše portal. V letu 2012 je bil namreč zaradi spornih poslov z delnicami izpred dveh desetletij pravnomočno obsojen na enoletno pogojno zaporno kazen. Sporna dejanja v Liku so se po podatkih portala zgodila ravno v obdobju, ko je že začelo veljati dveletno preizkusno obdobje. Tako bi lahko Lahu ob morebitni novi obsodilni sodbi celo razveljavili prvo pogojno obsodbo in bi moral leto dni preživeti v zaporu.
Lah okoriščanje zanika
Lah, ki prek luksemburške družbe Ceeref že dalj časa načrtuje nepremičninske projekte v Sloveniji, zanika okoriščanje na račun Lika in posledično krivdo za njegov propad.
»Kot že večkrat do zdaj ponovno in kategorično zanikam kakršnekoli trditve ali zgolj napeljevanja k temu, da smo se jaz osebno ali katera izmed družb, povezanih z mano, finančno ali kakorkoli drugače okoristili na račun podjetja Liko,« je po pisanju portala poudaril Lah.
Dejal je tudi, da se načeloma ne vpleta v poslovanje družb, ki so v njegovi lasti. Enako naj bi bilo pri Liku. Sam je menda bil res navzoč na nekaj sestankih, drugače pa je menda bilo vse odločanje v pristojnosti direktorjev in nadzornih svetov.
Na podlagi trditev prič so organi pregona ugotovili, tako portal, da je bil Lah dejanski lastnik navidezno nepovezanih podjetij in iz ozadja vlekel vse niti, upnikom Likovih hčerinskih podjetij pa je domnevno povzročil za okoli 4,5 milijona evrov škode.
Dogajanje v Liku je prizadejalo veliko škode tudi dobaviteljem, zaposlenim in državi. Nekdanja hčerinska podjetja Liko Trade, Liko Vrata, Liko Pohištvo in Liko Natur ter tudi Liko Erles, ki je za kratek čas prevzel njihovo proizvodnjo, so vsa končala v stečaju.
Zaradi tega bodo po opozorilih portala največ izgubili finančna uprava, ZZZS in Zpiz, ki so prijavili skupno za kar okoli štiri milijone evrov terjatev. Dobavitelji in delavci so prijavili po več 100.000 evrov terjatev, ki bodo tako rekoč v celoti nepoplačane.
KS Naložbe: Igor Lah je eden večjih financerjev javnih financ
Na pisanje portala Siol.net so se oglasili tudi v Lahovi družbi KS Naložbe. Izpostavili so, da »Igor Lah v podjetju Liko, d. d., in drugih, s tem podjetjem povezanih družbah, nikoli ni opravljal nobene poslovodne funkcije, prav tako ni bil član nadzornih organov družb iz skupine Liko d.d., zaradi česar v nobenem trenutku ni bil vključen v operativno vodenje in odločanje v nobeni izmed družb iz skupine.«
»Ker noben podatek v vloženi obtožnici ne izkazuje drugače, je očitno, da je obtožnica zoper Igorja Laha popolnoma neutemeljena v vseh očitanih dejanjih, tako glede namernega oškodovanja kot glede pranja denarja in uničenja poslovnih listin, kar škodi njegovemu ugledu in poslovnim aktivnostim.«
Opozorili so še, da »neutemeljene obtožbe in negativna publiciteta, ki temu lahko sledi, povzročajo veliko ali celo nepopravljivo osebno ter poslovno škodo podjetjem in projektom, ki jih kot lastnik ali podjetnik izvaja Igor Lah.«
Po njihovih navedbah, pa so ta podjetja od leta 2008 v državni proračun za davke in prispevke prispevala skoraj 68 milijonov evrov, »kar pomeni, da je Igor Lah eden večjih financerjev javnih financ v RS.«
Dodoali so še, da je bilo podjetje Ceeref v tem času kar 1800-krat predmet davčnih pregledov, ki pa niso pokazali poslovnih nepravilnosti. Prav tako trdijo, da nobeno od podjetij, v katerih ima Igor Lah lastniški delež, ni bilo uvrščeno v slabo banko in nobeno od bančnih posojil ni ostalo nepoplačano.
