Energetska stroka enotna: Teš 6 je treba končati

Neodgovorno začet projekt s slabo pogodbo je zdaj že tako daleč, da poti nazaj ni več, vsaj ne brez velikih stroškov.

Objavljeno
08. januar 2014 21.57
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo
Ljubljana – »Ne vidim poti, da bi projekt Teš 6 zdaj, ko je že toliko narejenega in je vanj vložena že več kot milijarda evrov, ustavili,« pravi predsednik upravnega odbora energetske zbornice Marjan Eberlinc. Projekt, ki je bil sicer zelo slabo začet in voden, je treba končati, saj so podpisane pogodbe, pri tem pa je treba poskrbeti za nižjo ceno premoga.

Marjan Eberlinc opozarja, da je cena elektrike na trgu zdaj res nižja od predvidene cene elektrike iz šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teša 6), vendar se to v letih 2016 ali 2017 lahko tudi spremeni, zato nekoliko dvomi, da bo Teš 6 ustvarjal po 50 milijonov evrov izgube na leto, kot očitajo nekateri. Poudarja pa, da bo treba ceno premoga znižati na raven, predvideno v zavezah vladi (2,25 evra za gigadžul).

Plinovodi se projektov poleg tega ne lotevajo tako, kot so se projekta Teš 6 lotili v Termoelektrarni Šoštanj. Eberlinc pravi, da v pogodbi z Alstomom niso natančno določili niti obsega dobav niti cene projekta, povsem jasen ni bil niti datum dokončanja projekta, ves denar pa ni bil in še vedno ni zagotovljen. Vendar je imela Šaleška dolina precej močne politične vzvode in je vplivala na levo in desno politiko. Eberlinc meni, da je generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Blaž Košorok v zelo tesnih čevljih. S kadrovskimi menjavami se težave ne bodo rešile, saj je treba projekt Teš 6 zdaj izvesti do konca, ne nazadnje so pogodbe podpisane. Košorok pravi, da ne bo šlo tako lahko, ugotoviti je namreč treba, kdo je kriv za 350-milijonski primanjkljaj v skupini HSE.

Škoda se kopiči

Aleksander Mervar, direktor Elesa, je prepričan, da bi bila ustavitev projekta zdaj norost. Čas za to je bil leta 2009 ali še 2010. Zdaj bi z ustavitvijo namreč izgubili ves v projekt vloženi denar (dobra milijarda evrov), stroški financiranja, pogodbenih kazni ter plačilo vse naročene opreme in drugo pa bi znašali še najmanj toliko. Milijardo evrov obveznosti bi moral Teš poleg tega obesiti na obratovanje petega bloka (četrti blok po letu 2016 ne bo izpolnjeval okoljevarstvenih zahtev), ki ima nižje izkoristke in na enoto energije porabi 30 odstotkov več premoga ter povzroči za 35 odstotkov več emisij ogljikovega dioksida. To se stroškovno nikakor ne bi izšlo.

Banke v skrbeh

Sindikat in svet delavcev Teša sta medtem sporočila, da se skupaj z generalnim direktorjem HSE Blažem Košorokom zavedata pomena čimprejšnjega začetka delovanja šestice, ki bi zaradi večje učinkovitosti ob enaki proizvodnji energije na leto pridelal vsaj 63 milijonov evrov več kot sedanji Teš. V Tešu sicer ocenjujejo, da bi v primeru ustavitve projekta nastale obveznosti znašale več kot dve milijardi evrov. »Ta ocena velja izključno za stroške, povezane neposredno s šestico, posredni stroški niso upoštevani,« pravi direktor Teša Peter Dermol. Košorok dodaja, da je med posrednimi stroški tudi zapiranje Premogovnika Velenje, saj ta ne bi imel komu prodajati premoga. Opozoril pa je tudi, da besedi »ustavitev projekta« iz ust vplivnih predstavnikov politike zelo omejita možnosti za pridobitev dodatnega denarja za dokončanje projekta. Telefoni namreč skoraj pregorijo zaradi zaskrbljenih klicev iz bank.