Tiskane izdaje
Ljubljana – Ob napovedi, da bo Heineken v Pivovarni Laško odpuščal, smo pogledali, ali je do kadrovskega čiščenja prišlo tudi v drugih podjetjih, ki so prešla v tujo last. Kot kaže, so prakse različne – od takih, kjer odpuščanj ni bilo, do takšnih, kjer je na cesti pristalo več sto ljudi.
Med bolj odmevnimi je bil prevzem Heliosa, kjer so tik pred prihodom novega lastnika odpustili 155 ljudi. Od aprila 2014, ko je avstrijski Ring Intenational postal lastnik družbe, pa so število zaposlenih znižali še za 70. V tem času so po podatkih družbe nekaj več kot 25 ljudi z različnimi znanji tudi na novo zaposlili med drugim v razvoju in na prodajnem področju. Prevzem Heliosa so spremljale velike napetosti med novim lastnikom in zaposlenimi, saj je predstavnica sveta delavcev in sindikata dobila izredno odpoved, ki jo je uprava nato po grožnji s stavko preklicala. Predsednik sindikata v Heliosu Tomaž Kumer zatrjuje, da so se stvari zdaj umirile in da od takrat poteka tudi socialni dialog z upravo, s katero so sklenili dogovor.
Odpuščali, čeprav so obljubili, da ne bodo
Srbski Nectar je ob nakupu Fructala konec leta 2011 zavezal, da ne bo odpuščal, a se je to nato kljub temu zgodilo. Za koliko se je znižalo število zaposlenih, v Fructalu niso razkrili, po dosegljivih informacijah pa naj bi šlo za vsaj 100 ljudi. V Fructalu pojasnjujejo, da vse od prevzema izvajajo kadrovsko prestrukturiranje, ki se bo še nadaljevalo. Pravijo, da gre za optimizacijo poslovnih procesov, kjer so zmanjševali število zaposlenih zaradi uvedbe novih tehnologij ali tam, kjer je bilo zaposlenih preveč, a so tudi zaposlovali manjkajoče kadre, predvsem na področju prodaje, marketinga in razvoja.
Tudi v Leku se je po vstopu Novartisa leta 2002 začelo kadrovsko čiščenje. Koliko ljudi je izgubilo delo, v Leku ne razkrivajo, po znanih podatkih, pa je šlo za več kot 200 ljudi. Kot pojasnjujejo v družbi, so z vstopom skupino Novartis, oziroma njegovo divizijo Sandoz uskladili organizacijo, procese in delovanje na osnovi skupaj zasnovanega poslovnega modela, ki je zagotavljal najboljši izkoristek vseh prednosti. A Lek je od takrat tudi odpiral nova delovna mesta, tako da se je število zaposlenih iz 2400 povzpelo na 3350. Samo v zadnjih štirih letih so ustvarili prek 1100 novih delovnih mest.
Kadrovskega pometanja ni bilo
Fraport je marca 2015 prevzel Aerodrom Ljubljana in nato izvedel tudi reorganizacijo podjetja, a kot pravijo v letališki družbi, zato ni bil odpuščen nihče izmed zaposlenih, ampak so zaradi povečanega obsega dela lani v operativi dodatno zaposlili nekaj posameznikov.
Tudi v Slovenski industriji jekla – Sij, ki je od leta 2007 v večinski ruski lasti odpuščanj ni bilo, število zaposlenih se je zniževalo le na mehek način, z upokojitvami in prostovoljnimi odhodi. Danes pa je v skupini zaradi dodatnih prevzemov celo nekaj več zaposlenih, skupaj 3400. Sij je nedavno prevzel Sistemsko tehniko in jo še z dvema ravenskima družbama združil v Ravne Systems. Tudi tukaj razen mehkih odhodov, ne bo odpuščanj, zatrjujejo, v prihodnjih letih pa načrtujejo celo nove zaposlitve. Zaposlovali bodo predvsem tehnične kadre, kot so metalurški tehniki, oblikovalci kovin, strojni tehniki in vzdrževalci.
Ali se kupec po prevzemu družbe odloči za krčenje števila zaposlenih in na kakšen način, je odvisno od posameznega lastnika, pravi Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS). »Naše izkušnje so različne – od pozitivnih do negativnih in zadnjih je žal več. To se pogosto dogaja predvsem takrat, kadar je glavno merilo prodaje kupnina,« dodaja. Zato je za sindikate pomembno, da se zaposlene v pogovore vključi že med samim prodajnim postopkom družbe. Primer Palome se zdi Zorkotu dober.
Tudi način odpuščanj je po njegovih besedah odvisen od lastnika: »Če gre za večja podjetja z ugledom, ki namerava s podjetjem nekaj ustvariti ali pa ga vključiti v svojo skupini, stvari praviloma potekajo dogovorno, bodisi v obliki večjih odpravnin, dodatnega šolanja...Dobri lastniki vedno iščejo rešitve skupaj s predstavniki zaposlenih. Pri tisti, ki pa predstavnike zaposlenih vidijo le kot kamen spotike in so delavci zanje le številke, pa običajno nastopijo problemi, saj ni zaupanja med predstavniki zaposlenih in vodstvom podjetja oziroma lastnikom.«
Najprej odpovedi, nato zaposlitve
Novi lastnik marsikdaj sprva odpušča nato pa čez čas zaposluje. Zorko pravi, da se je tudi o tem mogoče dogovoriti, če ima lastnik jasno vizijo podjetja, saj je razumljivo, da razvoj na globalni ravni zahteva spremembe tudi kadrovske, a morajo te spremembe potekati v sodelovanju s sindikatom in svetom delavcev.
V ZSSS opažajo, da podjetja odpuščene delavce marsikdaj nadomeščajo z zunanjimi izvajalci: »Najboljši kader je tisti, ki je zaposlen v podjetju, ki čuti pripadnost podjetju, izvajanje storitev z zunanjimi izvajalci je morda lahko cenejše, ni pa nujno enako ali morda bolj kakovostno. Na dolgi rok to lahko pomeni strel v koleno.«
»Ko novi lastnik prevzame podjetje, želi, da to deluje racionalno in optimalno in njegova pravica je, da družbo optimizira tako, da lahko preživi na trgu. Pri tem pa mora spoštovati delovno-pravno zakonodajo,« poudarja Andreja Janc Koderman iz družbe Kadrovska asistenca. Dodaja, da je pri tem pomembno tudi, k čemu se je lastnik zavezal v prevzemni pogodbi. Kot pojasnjuje, noben lastnik družbe ne kupi, zato da bi bila še naprej nerentabilna, ampak ima pravico postaviti svoje cilje. Poleg tega, pravi, včasih prihaja do podvajanja funkcij, zato je treba kakšno delovno mesto tudi ukiniti.
Da lastnik najprej odpušča in nato zaposluje po njenih besedah ni nič nenavadnega, saj podjetje včasih potrebuje ljudi z drugimi znanji, da lahko naredi korak naprej. »Bistveno je, da ima delodajalec ob odpuščanjih zakonit razlog, to pa so lahko poslovni razlogi, organizacijske spremembe, tehnološki ali ekonomski vzroki....«
Podjetja v tuji lasti so lani ob ustanovitvi posebne strateške skupine v okviru GZS izpostavili, da so pomembni zaposlovalci, saj družbe v tuji lasti zaposlujejo okoli 92.000 ljudi oziroma petino vseh v gospodarskih družbah.
