Eti na pragu milijonskih vlaganj

Nizozemski Fuse pušča dobiček »keramiki« in snuje prenovo stikalne tehnike do leta 2019 doma in na Poljskem.
Objavljeno
21. februar 2018 17.56
Polona Malovrh
Polona Malovrh

Izlaški Eti ima skokovito rast prihodkov. Če jim je v letu 2016, ko so pristali v lasti nizozemskega Fuseja, prvič uspelo prebiti mejo 100 milijonov evrov prihodkov, so ti lani poskočili na 118 milijonov evrov. Temu primerno je rasel dobiček; bilo ga je štiri milijone evrov. Nizozemski lastniki se držijo dogovora, da dobiček ostaja v Etiju; pred njim pa so 20-milijonska vlaganja.

Nizozemski Fuse, za katerim stojijo avstrijske družine iz skupine Andlinger, je Etiju pustil tudi dobiček, ustvarjen v letu 2016, morebitnega izplačila dividend pa ni najavil niti pred letošnjo skupščino, ki bo predvidoma maja.

V primerjavi z letom 2016 je imel Eti lani 12-odstotno rast prihodkov, medtem ko je neto dobiček zrasel za dvajset odstotkov. »Zneski so pomembno višji kot pred leti in z doseženim smo upravičeno zadovoljni,« pravi Tomaž Berginc, generalni direktor, ki so mu v Fuseju zaupali nadaljnje vodenje izlaškega koncerna z dva tisoč zaposlenimi.

Tomaž Berginc na dan, ko je Eti podpisal pogodbo o prodaji družbe Andlingerju. Foto: Polona Malovrh/Delo

Nov investicijski cikel

Letos in prihodnje leto čaka Eti investicijski cikel v vrednosti 20 milijonov evrov, ki ga bodo financirali izključno iz lastnih sredstev. V primerjavi z letom 2017 to pomeni 45 odstotkov več vlaganj. Poleg rednih investicij se bodo lotili še dveh velikih projektov s področja stikalne tehnike. Zgradili bodo proizvodno halo in dve avtomatski liniji - eno na Izlakah in eno skupaj s skladiščem na Poljskem.

Izgradnja proizvodne hale na Izlakah in postavitev linije za zaščitno, t. i. FID-stikalo EFI bosta stekli v prihodnjih mesecih, zagon proizvodnje pa prihodnje leto. »Po več kot petnajstih letih smo se odločili za temeljito prenovo etimatov in FID-stikal ter za popolno avtomatizacijo proizvodnje. V stikalni tehniki smo zadnje desetletje vlagali večinoma v nove, specialne, nišne izdelke. Zdaj, ko smo v ponudbi stikalne tehnike postali primerljivi s svetovnimi proizvajalci, smo se odločili za popolno avtomatizacijo, s čimer bomo izdelka pocenili in dvignili zaslužek,« poudarja Berginc.

Izlaški Eti je zdrava družba. Foto: Polona Malovrh/Delo

Povečane zmogljivosti

Zmogljivosti bodo povečali za več kot tretjino: etimate, ki jih bodo še naprej izdelovali na Poljskem, s sedanjih deset na petnajst milijonov kosov, izlaško proizvodnjo FID-stikal pa z dobrega milijona na dva milijona kosov, kar naj bi po Berginčevi oceni zadoščalo za preskrbo predvsem obstoječih kupcev in trgov za naslednjih pet let.

Nova proizvodna hala na 4000 kvadratnih metrih zaradi omejenosti prostora ne bo preprost zalogaj: gradili jo bodo nad obstoječimi halami in v treh fazah.

Zaradi avtomatizacije proizvodnje Eti ne bo štel presežnih delavcev, zagotavlja generalni direktor Berginc. Eti je število zaposlenih lani povečal za 150, od teh jih je v Sloveniji zaposlil sto, petdeset pa na Poljskem, kjer ima eno od svojih trinajstih hčerinskih družb. Poljski trg je tudi sicer eden najhitreje rastočih Etijevih trgov, saj je že pred leti s prvega mesta izpodrinil nemškega. Izlaški »keramiki« v Evropo izvozijo 90 odstotkov izdelkov, desetino na trge zunaj Evrope, lani pa so po dolgih letih stagnacije zaznali visoko, kar 13-odstotno rast prodaje tudi doma.

Proizvodnjo v Etiju hodijo zadnje tedne gledat potencialni kupci od vsepovsod. Foto: Polona Malovrh/Delo

Nadzorniki so vlaganja za letos v višini dobrih 11 milijonov evrov že potrdili, prav tako letošnji plan: prihodki naj bi znašali 124,6 milijona evrov, kar pomeni petodstotno rast glede na leto 2017, dobiček pa pet milijonov evrov; bilo naj bi ga 18 odstotkov več kot lani.