Trump uresničil grožnjo in uvedel dodatne carine na uvoz iz Kitajske

Trgovska podjetja so Trumpu poslala pismo, naj ne uvede carin, saj bo z njimi kaznoval ameriška gospodinjstva.

Objavljeno
22. marec 2018 14.29
Posodobljeno
22. marec 2018 14.29
Trump Trade
K. M., Peter Žerjavič, Bruselj, Šp. B., STA
K. M., Peter Žerjavič, Bruselj, Šp. B., STA

Washington - Ameriški predsednik Donald Trump je z več kot enoletno zamudo uresničil grožnjo iz časa predsedniške kampanje leta 2016 in uvedel kazenske gospodarske ukrepe proti Kitajski, s katero imajo ZDA največji zunanjetrgovinski primanjkljaj. Ukrepi naj bi prizadeli za okoli 50 milijard dolarjev kitajskega izvoza v ZDA. Namestnik direktorja sveta gospodarskih svetovalcev Bele hiše Everett Eissenstat je pred Trumpovim ukrepom novinarjem povedal, da bodo v 15 dneh objavili seznam kitajskega blaga, ki bo deležno dodatnih carin, nakar bo sledilo obdobje za pripombe zainteresiranih deležnikov. Šele nato bo ministrstvo za finance predstavilo dokončen seznam.

Trump je ob tem napovedal tudi omejitve glede kitajskih investicij v ZDA, v Washingtonu pa bodo obenem sprožili postopek pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) glede diskriminacije, ki so je ameriška podjetja po prepričanju ameriških oblasti deležna ob poslovanju na Kitajskem. Ob podpisu memoranduma je ameriški predsednik sicer spet nekoliko napihnil številke in dejal, da imajo ZDA v trgovini s svetom 800 milijard dolarjev primanjkljaja, s Kitajsko pa polovico tega. ZDA so imele lani 566 milijard dolarjev primanjkljaja v zunanji trgovini, od tega s Kitajsko 375 milijard.

Ponovil je obtožbe, da številne države pri trgovinskih odnosih že dolga leta zlorabljajo ZDA, Kitajski pa je naročil, naj nemudoma sama zmanjša svoj zunanjetrgovinski presežek za 100 milijard dolarjev. Zagotovil je, da kitajskega predsednika Xi Jinpinga, ki je pomagal pri vzpostavitvi »dobrih odnosov« s Severno Korejo, spoštuje, vendar pa problem primanjkljaja ostaja. Ob tem je navedel podatek, da so v ZDA zaradi tega zaprli 60.000 tovarn.

Trump je z ukrepi proti Kitajski čakal več kot leto dni, ker je potreboval njeno sodelovanje v pritisku na Severno Korejo. Zdaj, ko se je načeloma dogovoril o srečanju s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom, pa je očitno presodil, da lahko obljubo iz kampanje uresniči. Uradno je sicer podpisal memorandum, ki ameriškemu trgovinskemu predstavniku Robertu Lighthizerju nalaga, naj uvede višje carine na uvoz iz Kitajske, ki začnejo veljati 45 dni od podpisa memoranduma, čeprav se bo to verjetno dejansko zgodilo pozneje.

Ameriška trgovska podjetja niso navdušena in Wal-Mart, Target, Macy's, Best Buy ter druga so v ponedeljek Trumpu poslala pismo, naj ne uvede dodatnih carin, ker bo z njimi kaznoval ameriška gospodinjstva z višjimi cenami oblačil, čevljev, elektronike in drugega blaga.

Evropa in šest drugih držav izvzetih iz carin na jeklo

Ameriški trgovinski predstavnik Robert Lighthizer je sporočil, da bodo Evropa ter Argentina, Avstralija, Brazilija, Kanada, Mehika in Južna Koreja vsaj začasno izvzete iz carin na uvoz jekla in aluminija. To je odobril ameriški predsednik Donald Trump, medtem ko pristojni iščejo trajnejšo rešitev za carinjenje.

Ameriška administracija namerava uvesti 25-odstotne carine na uvoz jekla in 10-odstotne carine na uvoz aluminija v ZDA, Evropska unija pa si je v zadnjih dneh močno prizadevala, da bi bila iz njih v celoti izvzeta.


Pristojni že iščejo trajnejšo rešitev za carinjenje. Foto: AFP

Premirje že pred začetkom trgovinske vojne

Prva informacija, da bo Unija vendarle še izvzeta iz Trumpovih carin je prišla v Bruselj ob začetku vrha, na katerem je nevarnost izbruha trgovinske vojne glavna tema. EU je že tako imela »na zalogi« kopico ukrepov, ki bi bili uveljavljeni, če bi kazenske carine jutri res začele veljati.

Več optimizma je bilo zaznati že po dvodnevnih pogovorih evropske komisarke za trgovino Cecilie Malmström v Washingtonu. Tudi voditelji so o prihodu na vrh izražali zmerni optimizem in pričakovanje, da carin ne bo.

Nemška kanclerka Angela Merkel je ocenila, da se je Evropa enotno postavila »proti protekcionizmu in za svobodno trgovino«. Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil upanje, »da se bodo obdržala pravila mednarodne trgovine, ki koristijo vsem nam«.

Evropska strategija v pogajanjih z Washingtonom je temeljila na prepričanju, da bi si morali o zadevah pogovarjati, na strinjanju, da so prevelike proizvodne zmogljivosti za jeklo dejanska težava, in sporočilu, da EU glede jekla ne more biti sovražnik ZDA. Na obeh straneh Atlantika za glavno težavo velja Kitajska.

Cerar: trgovinska vojna bi škodila interesom Slovenije

Če se Trumpovemu načrtu ne bi uspela izogniti, bi ameriške carine na jeklo precej prizadele tudi slovensko jeklarsko industrijo, je danes ob prihodu na vrh EU v Bruslju dejal premier Miro Cerar.

»Dejstvo je, da si EU in Slovenija ne želita protekcionističnih omejitev, še manj trgovinske vojne, zato se zavzemam za nadaljevanje dialoga z ZDA, da preprečimo takšne enostranske poteze in da se v duhu sodelovanja izognemo trgovinski vojni, ki bi zagotovo škodila tudi interesom Slovenije, še posebej v jeklarski industriji,« je poudaril Cerar.

Na vprašanje, kako močno bi ti ukrepi prizadeli slovensko jeklarsko in aluminijsko industrijo, je Cerar odgovoril, da gre na področju jeklarske industrije in izvoza aluminija za več kot 60 milijonov evrov izvoza letno. »Ti ukrepi bi precej prizadeli našo industrijo,« je ocenil.

Članice solidarne z Združenim kraljestvom

Druga žgoča tema vrha so bili odnosi z Rusijo po napadu s kemičnim strupom v Salisburyju. Potem ko je vodja britanske diplomacije Boris Johnson primerjal nogometno prvenstvo v Rusiji s »Hitlerjevimi olimpijskimi igrami« leta 1936 v Münchnu, je premierka Theresa May na vrhu zahtevala jasen odziv EU na »brezobziren napad Rusije proti Veliki Britaniji«.

Napad v Salisburyju je razglasila za »del vzorca ruske agresije proti Evropi in njenim bližnjim sosedam, od Zahodnega Balkana do Bližnjega vzhoda«. Članice so izrazile brezpogojno solidarnost z Združenim kraljestvom. V osnutku sklepov vrha je zapisano, »da oceno britanske vlade o veliki verjetnosti, da je odgovorna Ruska federacije, obravnavajo s skrajno resnostjo«.

Slovenija je med nekaj članicami, ki so glede okrivljanja Moskve bolj zadržane. Premier Miro Cerar je glede vloge Rusije ocenil, »da je morda še nekoliko pod vprašajem«. Kljub zaupanju v izsledke britanskih organov, »bi bilo dobro počakati na preiskave neodvisnih mednarodnih organizacij, da bomo dokončno prepoznali krivca in da se skupaj odločimo, kakšen bo ukrep«.

Britanski mediji sicer poročajo, da naj bi Mayeva zahtevala od drugih članic, da izženejo ruske agente, ki se pretvarjajo, da so diplomati. Sicer je predvsem na vzhodu kar nekaj nezadovoljstva, ker je predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker na široko čestital Vladimirju Putinu za izvolitev. »Ni prostora za baročno diplomacijo,« je ocenila predsednica Litve Dalia Grybauskaitė.

Unija se bo na vrhu zavzela za krepitev odpornosti na kemična, biološka, radiološka ali jedrska tveganja. Glede tega naj bi se okrepilo sodelovanje z Nato, še nadalje naj bi krepile zmogljivosti za bitko s hibridnimi grožnjami, tudi na kibernetičnem področju, pri strateškem komuniciranju in protiobveščevalnem delovanju.