Expobank je ruski interesent za Gorenjsko banko

Ljubljana, Kranj – Expobank je v zadnjih dveh letih kupila tri regionalne banke in eno lizinško hišo; nazadnje je prevzemala na Češkem. Po neuradnih informacijah so z ruskim interesentom za Gorenjsko banko seznanjeni tudi v Banki Slovenije. V Gorenjski banki potrjujejo le, da poteka »komunikacija z vlagatelji, ki so pokazali nedvoumen interes«.

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je pred božičem zagotovil, da na državno pomoč ne čaka nobena banka, in tako zavrnil namige, da je vlada s sprejetjem zakona o skladu za reševanje bank – ta naj bi zaživel prihodnje leto in bo omogočil, da državi morebitne nove težave bank ne bo treba znova reševati neposredno iz proračuna – hitela, ker bo treba znova reševati kakšno banko. Te špekulacije so omenjale Deželno banko Slovenije (DBS) in Gorenjsko banko, ki jo po naših informacijah pregledujejo predstavniki centralne banke; optimizem guvernerja, ki upa, da tega sklada sploh ne bomo potrebovali, morda temelji prav na informacijah, ki jih je Banka Slovenije pridobila pri tem pregledu. Količnik kapitalske ustreznosti Gorenjske banke zdaj že presega 14 odstotkov in v celoti predstavlja Core Tier 1 kapital. Gorenjska banka je poleg tega podpisala Letter of agreement (sporazum o sodelovanju) z rusko Expobank.

Raste s prevzemi

Expobank je septembra kupila češko banko LBBW Bank, ki ima v tej državi 17 poslovalnic, deluje pa tudi v Latviji. Je v večinski lasti 48-letnega Rusa Igorja Kima; v Gorenjsko banko pa je ruskega interesenta pripeljal nemški svetovalec, družba EquityGate Advisors, ki so ga prav v ta namen pred meseci najeli Gorenjci. Expobank je, sodeč po zapisu z njene spletne strani, usmerjena v nakupe in prevzeme manjših bank; lani je tako zaradi organske rasti kot tudi treh prevzemov (dveh regionalnih bank in ene ruske lizinške hiše) zrasla za četrtino. Za Reuters je Igor Kim lani izjavil, da ga pri njegovi širitvi v Evropo zanimajo samo nakupi kontrolnih deležev. Kim velja za enega najbolj skrivnostnih ruskih bankirjev, čeprav je v poslu že dobrih 20 let, revija Forbes je njegovo premoženje pred leti ocenila na pol milijarde dolarjev. Pri svojih akvizicijah se, kot je povedal za Reuters, prepriča, da mu iz omar po prevzemu ne bodo padli okostnjaki oziroma da so zanje pripravljene ustrezne rezervacije.

Gospodarska rast

Poleti je zaokrožila informacija, da bo v Gorenjsko banko vstopila EBRD z enim od investicijskih skladov, ki pa naj bi se nato premislil, ker naj bi imela banka premajhen tržni delež, da bi bila zanj kot naložba lahko sploh zanimiva. Tržni delež Gorenjske banke v Sloveniji je glede na velikost bilančne vsote okoli štiriodstoten. Stresni testi so lani Gorenjski banki do konca leta 2015 pod predpostavko izrazito negativnih makroekonomskih scenarijev naračunali za 328 milijonov evrov potencialnega kapitalskega primanjkljaja, ki pa ga je Gorenjska banka z notranjimi ukrepi in odprodajo naložb večinoma že pokrila sama, preostalo pa naj bi bilo doseženo z njeno morebitno dokapitalizacijo.

Banko Slovenije smo vprašali, kdaj bo po njenem pregledu predvidoma znano, ali je Gorenjska banka z do zdaj izvedenimi ukrepi za znižanje ocenjenega kapitalskega primanjkljaja zadostila njenim merilom oziroma na temelju katerih argumentov in številk bo odločila, ali Gorenjska banka še potrebuje dokapitalizacijo. V Banki Slovenije svojih morebitnih ukrepov nočejo napovedovati; skopo odgovarjajo le, da bodo odločitve sprejeli na temelju dokumentov, ki jih bo posredovala Gorenjska banka.

Nedvoumen interes

Redkobesedni so tudi v Gorenjski banki, v kateri poudarjajo, da so pri izvajanju internih ukrepov zelo dosledni in da ti potekajo skladno s pričakovanju regulatorja; večina ukrepov je izvedena, pričakovani učinki pa uresničeni. Banka je že zaradi strateških ciljev zelo aktivna pri pridobivanju investitorja, komunikacija poteka z nekaj potencialnimi vlagatelji, ki so izrazili nedvoumen interes za vlaganje, so sporočili.

Po naših informacijah poleg z Expobank, potekajo pogovori še s predstavniki dveh ameriških skladov. Glede na napoved 2,5-odstotne gospodarske rasti v letošnjem letu in dvoodstotne rasti prihodnje leto torej negativnega scenarija, po katerem so se izdelale ocene potencialnega kapitalskega primanjkljaja, očitno ne bo. Ali torej v takšnih razmerah sploh vztrajati pri dokapitalizaciji, smo vprašali nekdanjega guvernerja Franceta Arharja. Brez vpogleda v vse dokumente, odgovarja, vrednostna sodba o tem, kako bi ravnal, ni mogoča.