Finančni direktorji: od zmernih do previdnih ocen

Deloittova anketa kaže optimizem zaradi pričakovane rasti v 2016, a tudi previdnost zaradi sprotnih ekonomskih negotovosti.

sre, 10.02.2016, 20:06; spremenjen: 20:22

Uroš Ivanc, član uprave Zavarovalnice Triglav:
Za finančno industrijo je zelo pomembno, kako se obnaša obresnti trg. Seveda, zavarovalnice bi rade videle, da bi bile obrestne mere na višji ravni, tudi zato, ker je večina naših naložb v dolžniških in v vrednostnih papirjih. Kapitalski trgi so vse bolj volativni, a negotovost nas bo verjetno spremljala tudi v prihodnje in se bo treba na to navaditi. Seveda se čutijo vplivi kitajskega trga, kajti kapitalski trgi so danes globalni, vse spremembe neprestano in takoj vplivajo na nas.

Dušan Olaj, direktor družbe Duol:
Kot nišni igralec resne konkurence nimamo in s tem tudi ne velikih pritiskov na cene. Lani smo imeli rekordno rast začasnih skladišč, kajti zahodna Evropa skladišči surovine ali končne izdelke. A prodajamo tudi investicijske dobrine in ugotvaljamo, da je, denimo, Skandinavija že začela krčiti investicije, varčevati. V v nekdanji Sovjetski zvezi je območje stagnacije in recesije, potem so tu še sankcije proti Rusiji. Zdaj se vsi »selimo« v centralno Azijo, v Iran, v zalivske države in tukaj je vse večja gneča.

Dr. Peter Groznik, član uprave Gorenja:
Pomembno je, da družba trge, na katerih deluje, neguje. Skupina Gorenje ostaja v Evropi, a seveda nenehno išče priložnosti tudi drugje: na Bližnjem Vzhodu, v Ameriki, v Avstraliji. Govoriti o velikem kitajskem, indijskem trgu je všečno, a je tudi treba vedeti, kakšne ovire vas lahko čakajo na takšnih trgih: birokratske, ali pa tudi notranje carine. Z vsem tem se lahko srečaš, če na teh velikih trgih nimaš lastne proizvodnje. Doma pa bi se moralo okolje bolj odpreti za zasebni kapital, ne samo za tuje neposredne naložbe.

Ljubljana - Med slovenskimi finančnimi direktorji jih več kot 60-odstotkov napoveduje 2,5-odstotno gospodarsko rast v letošnjem letu, a skoraj toliko jih v letošnji Deloittovi anketi tudi previdno opozarja, da v državi še vedno vlada visoka stopnja finančne in ekonomske negotovosti. To negotovost pa padanje cen nafte, turobolentnosti na kitajskem trgu, ruska kriza samo povečujejo.

Na anketna vprašanja so odgovarjali lani v jeseni, zdaj bi bili odgovori še bolj pesimistični, je prepričan dr. Peter Groznik, član uprave Skupine Gorenje, kajti upoštevali bi padanje cen nafte, dogajanje na kitajskem trgu, gotovo pa je za slovenska podjetja dejstvo, da so se končno izvila iz ekonomskega in finančnega krča, olajšanje.

Tudi Dušan Olaj, direktor družbe Duol je potrdil, da smo zdaj gotovo lahko bolj zaskrbljeni, čeprav sam Duol deluje v tržni niši, kjer prave konkurence takorekoč nima.

Tuje trge je treba negovati

Slovenski finančni direktorji računajo na 2,5-odstotno gospodarsko rast v letošnjem letu, kar 61 odstotkov jih pričakuje tudi rast prihodkov. Seveda so pri slednjih pomembni tuji trgi, kjer jih kar dobrih 40 odstotkov še vedno prisega na Nemčijo in Avstrijo, kakor kaže grafika, čeprav so tudi drugi trgi pomembni.

Zaradi ruske krize in blokade, dogajanja na kitajskih borzah, padanja cen nafte se izovzniki spogledujejo tudi z novimi trgi od Amerike, Avstralije do zalivskih držav, Irana in tudi Afrike. Vsekakor pa je Groznik poudaril, da je treba trge, takšne so izkušnje izvozno usmerjenega Gorenja, preprosto negovati in nenehno iskati nove.

Banke imajo, a ne dajo

V razpravi so finančni direktorji opozarjali na paradoks visoko likvidnega domačega bančnega sektorja, ki pa še ni pripravljen ustrezno financirati podjetij. Prav zaradi te domače bančne zadržanosti menda že pospešeno pridobiva tuja bančna konkurenca.

Torej so bile njihove včerajšnje ocene bolj previdne, kakor pa tiste, ki so jih v anketi izrazili slovenski vprašani finančni direktorji. V anketi je namreč kar 60 odstotkov vprašanih menilo, da so bančni viri in posojila dostopna, potem ko je še v anketi leto poprej enak odstotek vprašanih odgovarjal, da ima z dostopom do bančnega financiranja težave.

Razprava je pokazala, da ostajajo domače banke, sicer izjemno visoko likvidne, še vedno zelo zaprte za financiranje domačih podjetij. Denarja je v bankah veliko, a se očitno dogaja tudi to, da mednarodne družbe financirajo svoje hčerke, podjetja pa vse bolj iščejo finančne vire na trgu obveznic.

Peter Krivc, finančni direktor družbe ACH je povedal, da je bila skupina ACH v preteklih letih preveč samozavestna, a se je prav s pomočjo tujih bank uspešno finančno prestrukturirala, saj je svoj dolg zmanšala iz 140 na 70 milijonov evrov.

Tudi Igor Banič, predsednik uprave SGP Pomgrad je dejal, da so banke polne denarja, a so, tudi za normalne projekte, še vse preveč previdne. Če so banke še vedno preveč toge in previdne pri dajanju posojil, imajo z nizkimi bančnimi obrestmi lahko težave tudi v uspešnih zavarovalnicah, saj morajo svoje naložbe seliti v druge oblike, predvsem pa, kakor je dejal Uroš Ivanc, član uprave Zavarovalnice Triglav, zaradi tega vedno več prihodkov ustvariti z zavarovalnim poslom.

Igor Malevanov, finančni direktor družbe SIJ je povedal, da je politika družbe jasna - kriza je zanje priložnost, a v Sloveniji je menda zadnja tri leta težko najti podjetje iz branže, ki bi ga lahko kupili. Nedavni prevzem Perutnine Ptuj je zanje preprosto diverzifikacija poslov.

Pri privatizaciji relativno dobri, pri Telekomu otročji

Čeprav so v anketi vprašani kot eno večjih ovir izpostavili prevelik vpliv države na gospodarstvo, tega niti pri Triglavu, kakor je bilo razumeti Ivanca, pretirano ne čutijo, saj da se SDH kot velik državni solastnik obnaša podobno kot drugi solastniki. Seveda pa je vprašanj glede (ne)vmešavanja države veliko, tudi tistih, ki niso ustrezno rešena.

Tako je Yurij Sidorovich, direktor družbe Deloitte Slovenija spomnil, da je skoraj nelogično, da direktorji v anketi niso bolj izpostavili potrebe po davčni reformi, saj so te pomembne tudi za povečanje neposrednih tujih naložb.

Glede privatizacije pa je menil, da te v nobeni državi niso brezhibne in da smo bili pri nas s tistimi, ki smo jih izpeljali, relativno dobri. Zaustavitev prodaje Cinakrne Celje lahko pomeni, da zanjo ni bilo niti prave potrebe niti pravega kupca, pri Telekomu pa smo se morda obnašali tudi nekoliko otročje.

Finančni direktorji napovedujejo

* optimizem da, a previden

* gospodarska rast 2,5 -odstotna

* razpoložljivost bančnih kreditov: boljša, a še vedno slaba

* tuji trgi: negovati stare, osvajati nove

* prekomerna vključenost države v gospodarstvo

* privatizacija ni brezhibna, a je relativno dobra

Prijavi sovražni govor