Tiskane izdaje
Ljubljana - Med slovenskimi finančnimi direktorji jih več kot 60-odstotkov napoveduje 2,5-odstotno gospodarsko rast v letošnjem letu, a skoraj toliko jih v letošnji Deloittovi anketi tudi previdno opozarja, da v državi še vedno vlada visoka stopnja finančne in ekonomske negotovosti. To negotovost pa padanje cen nafte, turobolentnosti na kitajskem trgu, ruska kriza samo povečujejo.
Na anketna vprašanja so odgovarjali lani v jeseni, zdaj bi bili odgovori še bolj pesimistični, je prepričan dr. Peter Groznik, član uprave Skupine Gorenje, kajti upoštevali bi padanje cen nafte, dogajanje na kitajskem trgu, gotovo pa je za slovenska podjetja dejstvo, da so se končno izvila iz ekonomskega in finančnega krča, olajšanje.
Tudi Dušan Olaj, direktor družbe Duol je potrdil, da smo zdaj gotovo lahko bolj zaskrbljeni, čeprav sam Duol deluje v tržni niši, kjer prave konkurence takorekoč nima.
Tuje trge je treba negovati
Slovenski finančni direktorji računajo na 2,5-odstotno gospodarsko rast v letošnjem letu, kar 61 odstotkov jih pričakuje tudi rast prihodkov. Seveda so pri slednjih pomembni tuji trgi, kjer jih kar dobrih 40 odstotkov še vedno prisega na Nemčijo in Avstrijo, kakor kaže grafika, čeprav so tudi drugi trgi pomembni.
Zaradi ruske krize in blokade, dogajanja na kitajskih borzah, padanja cen nafte se izovzniki spogledujejo tudi z novimi trgi od Amerike, Avstralije do zalivskih držav, Irana in tudi Afrike. Vsekakor pa je Groznik poudaril, da je treba trge, takšne so izkušnje izvozno usmerjenega Gorenja, preprosto negovati in nenehno iskati nove.
Banke imajo, a ne dajo
V razpravi so finančni direktorji opozarjali na paradoks visoko likvidnega domačega bančnega sektorja, ki pa še ni pripravljen ustrezno financirati podjetij. Prav zaradi te domače bančne zadržanosti menda že pospešeno pridobiva tuja bančna konkurenca.
Torej so bile njihove včerajšnje ocene bolj previdne, kakor pa tiste, ki so jih v anketi izrazili slovenski vprašani finančni direktorji. V anketi je namreč kar 60 odstotkov vprašanih menilo, da so bančni viri in posojila dostopna, potem ko je še v anketi leto poprej enak odstotek vprašanih odgovarjal, da ima z dostopom do bančnega financiranja težave.
Razprava je pokazala, da ostajajo domače banke, sicer izjemno visoko likvidne, še vedno zelo zaprte za financiranje domačih podjetij. Denarja je v bankah veliko, a se očitno dogaja tudi to, da mednarodne družbe financirajo svoje hčerke, podjetja pa vse bolj iščejo finančne vire na trgu obveznic.
Peter Krivc, finančni direktor družbe ACH je povedal, da je bila skupina ACH v preteklih letih preveč samozavestna, a se je prav s pomočjo tujih bank uspešno finančno prestrukturirala, saj je svoj dolg zmanšala iz 140 na 70 milijonov evrov.
Tudi Igor Banič, predsednik uprave SGP Pomgrad je dejal, da so banke polne denarja, a so, tudi za normalne projekte, še vse preveč previdne. Če so banke še vedno preveč toge in previdne pri dajanju posojil, imajo z nizkimi bančnimi obrestmi lahko težave tudi v uspešnih zavarovalnicah, saj morajo svoje naložbe seliti v druge oblike, predvsem pa, kakor je dejal Uroš Ivanc, član uprave Zavarovalnice Triglav, zaradi tega vedno več prihodkov ustvariti z zavarovalnim poslom.
Igor Malevanov, finančni direktor družbe SIJ je povedal, da je politika družbe jasna - kriza je zanje priložnost, a v Sloveniji je menda zadnja tri leta težko najti podjetje iz branže, ki bi ga lahko kupili. Nedavni prevzem Perutnine Ptuj je zanje preprosto diverzifikacija poslov.
Pri privatizaciji relativno dobri, pri Telekomu otročji
Čeprav so v anketi vprašani kot eno večjih ovir izpostavili prevelik vpliv države na gospodarstvo, tega niti pri Triglavu, kakor je bilo razumeti Ivanca, pretirano ne čutijo, saj da se SDH kot velik državni solastnik obnaša podobno kot drugi solastniki. Seveda pa je vprašanj glede (ne)vmešavanja države veliko, tudi tistih, ki niso ustrezno rešena.
Tako je Yurij Sidorovich, direktor družbe Deloitte Slovenija spomnil, da je skoraj nelogično, da direktorji v anketi niso bolj izpostavili potrebe po davčni reformi, saj so te pomembne tudi za povečanje neposrednih tujih naložb.
Glede privatizacije pa je menil, da te v nobeni državi niso brezhibne in da smo bili pri nas s tistimi, ki smo jih izpeljali, relativno dobri. Zaustavitev prodaje Cinakrne Celje lahko pomeni, da zanjo ni bilo niti prave potrebe niti pravega kupca, pri Telekomu pa smo se morda obnašali tudi nekoliko otročje.
Finančni direktorji napovedujejo
* optimizem da, a previden
* gospodarska rast 2,5 -odstotna
* razpoložljivost bančnih kreditov: boljša, a še vedno slaba
* tuji trgi: negovati stare, osvajati nove
* prekomerna vključenost države v gospodarstvo
* privatizacija ni brezhibna, a je relativno dobra
