Fitch prevetril ocene naših bank

Zaradi evropske direktive o reševanju in sanaciji kreditnih institucij je agencija umaknila pribitek boniteti za državno podporo.

Objavljeno
20. maj 2015 12.11
NLB pri Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, 17. januarja 2014
Miha Jenko, Ba. Pa., gospodarstvo
Miha Jenko, Ba. Pa., gospodarstvo
Ljubljana - Bonitetna hiša Fitch je zaradi bližnje implementacije evropske direktive o reševanju in sanaciji kreditnih inštitucij temeljito prevetrila ocene bank, tudi slovenskih.

Zaradi uveljavitve omenjene direktive, ki zmanjšuje možnosti za državne pomoči za komercialne banke, je Fitch našima NLB in NKBM znižal oceno dolgoročnega kreditnega tveganja za eno stopnjo, z BB- na B+. Po drugi strani pa je Abanko ocenil ravno obratno, saj ji je oceno dolgoročnega kreditnega tveganja izboljšal z B+ na BB-, pri Banki Koper, ki je v zasebni lasti, pa je zgolj potrdil oceno BBB. Izglede dolgoročnega kreditnega tveganja za vse omenjene štiri banke je Fitch označil za stabilne, izhaja iz podatkov na spletni strani agencije. Po drugi strani pa je Fitch za eno stopnjo zvišal ocene vitalnosti (viability rating) za vse tri državne banke: pri NLB in NKBM na B+, pri Abanki pa na BB-. Analitiki ocenjujejo, da so omenjene tri banke stabilizirale svojo aktivo in da je manj verjetno, da bi potencialne izgube iz naslova njihovih preteklih slabih kreditov ogrozile njihovo solventnost. Najvišjo oceno vitalnosti med omenjenimi štirimi bankami, BB, so pripisali Banki Koper.

Fitch meni, da je kapitalska ustreznost omenjenih štirih bank zadovoljiva: najvišji količnik so izračunali NKBM (24,5 odstotka), sledijo pa Abanka (22,4 odstotka), NLB (18,8 odstotka) in Banka Koper (17,5 odstotka). Vsaj kar zadeva prve tri, torej državne banke, Fitch ugotavlja, da sicer skromno ustvarjajo nov kapital, vendar pa k njihovi višji kapitalski ustreznosti pripomore tudi krčenje obsega posojil.

V Fitchu ne pričakujejo, da bi se v letošnjem in prihodnjem letu dobičkonosnost omenjenih bank lahko pomembneje izboljšala. Nasprotno, nadaljevali se bodo skromni dobički zaradi nizkih obrestnih mer, omejenega povpraševanja po novih posojilih, šibke stroškovne učinkovitosti in visokih stroškov za slabitve in rezervacije.