Gen-i bo sofinanciral družinske sončne elektrarne

Krško – Z letom 2021, ko bodo nove stavbe energetsko skoraj povsem samooskrbne, bodo mikro sončne elektrarne na strehah stanovanjskih hiš predvidoma stalnica. Prvim 200 gospodinjstvom bo od januarja do junija postavitev fotovoltaične opreme, izdelane v Sloveniji, sofinanciral Gen-I.

»Največji slovenski trgovec bo za vsak vgrajen kilovat (kW) moči sončne elektrarne (SE) gospodinjstvom prispeval 350 evrov. Ob okvirnem vložku 1500 evrov za kilovat – cena glede na velikost elektrarne niha – bo za do 200 družin tako slabo četrtino investicije kril Gen-I.

»Samopreskrba je trend, ki je zagotovo prihodnost na področju električne energije za gospodinjstva,« se vzrokov za zagon projekta Sonce dotika Dejan Paravan iz družbe Gen-I: »Hkrati smo želeli spodbuditi trg obnovljivih virov, ki je v zadnjih letih povsem zastal (avgusta 2013 je bilo v Sloveniji 247 MW sončnih elektrarn, danes le devet MW več, op. a.). K sodelovanju smo povabili znane slovenske dobavitelje opreme, da bi s tem združili domače znanje in s slovenskimi SE dosegli višjo dodano vrednost: kakovostnejše komponente in daljše garancijske dobe (pri inverterjih namesto pet let 25 let).«

Slovenske SE so po besedah Paravana – tudi zaradi antidampinške zakonodaje – cenovno primerljive s kitajskimi. Pri prvih naj bi v Sloveniji ostalo okoli tri četrtine denarja slovenskih gospodinjstev, v drugem ostaja približno petina.

Gen-I bo kot pobudnik projekta opravljal vlogo vmesnega člena med gospodinjstvi in skupino slovenskih podjetij: proizvajalcem solarnih panelov Bisol, mikroinverterjev Mahle Letrika, podkonstrukcij in inštalacij Sol Navitas ter za zdaj neizbranimi domačimi inštalaterji.

»Najprej bomo v okviru pilotnega projekta to možnost ponudili do 200 uporabnikom naših storitev. Na podlagi pridobljenih izkušenj bomo produkt nato tržili naprej,« je dejal predsednik uprave Gen-I Robert Golob: »Med prvimi naročniki bo verjetno večina zanesenjakov. Tudi sam bom med njimi in mi je čisto vseeno, kaj bo država počela. To delam zaradi lastnega prepričanja.«

Vlada je aprila letos sprejela akcijski načrt za skoraj ničenergijske stavbe do leta 2020. A uredbo o samopreskrbi z električno energijo iz OVE, ki bo uredila tudi načelo neto merjenja, obljublja že tako rekoč celotno letošnje leto. »Uredba in pravilnik, ki bo določal varnostne zahteve, bosta predvidoma sprejeta novembra,« so za Delo pojasnili na infrastrukturnem ministrstvu, kjer so projekt Sonce, kot vse druge spodbude za OVE in URE, označili za »dobrodošlega«. Če bo emisijski kupon višji od osmih evrov za tono CO2, bodo leta 2016 za samopreskrbne SE na voljo spodbude iz sredstev sklada za podnebne spremembe.

V predlogu vladne uredbe načelo neto merjenja (v uporabi deloma v državah EU, ZDA in Kanadi) gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcev omejuje proizvodno kapaciteto mikro SE dejanski porabi električne energije. Največja dovoljena moč posamezne enote bo 11 kilovatov, pri večini gospodinjstev od štiri do sedem kW. Morebitni viški proizvedenih kilovatnih ur električne energije bodo podarjeni dobavitelju energije, primanjkljaj energije bo plačan skupaj z vsemi sedanjimi dajatvami na položnicah za elektriko. Ravno vprašanje (ne)plačevanja dajatev ob rabi elektrike iz mikro SE po načelu neto merjenja, predvsem omrežnine, je eno tistih, ki so ga kot negativen učinek principa omenjali predvsem vzdrževalci omrežij. »Lastniki naprav bodo plačevali vse predpisane prispevke na priključno moč, kjer je tudi omrežnina zajeta. Omrežnina, ki se obračunava na prevzeto električno energijo, pa se bo obračunala samo na razliko med oddano in dovedeno električno energijo,« so zapisali na ministrstvu.

Paravanja opozarja, da pričakovanih številnih novih majhnih elektrarn ne bi smeli samodejno enačiti z negativnimi posledicami za obstoječe omrežje, temveč lahko razpršeni viri omrežju celo pomagajo: »Če so blizu odjema, je v omrežju manj izgub. Mikroinverterji Letrike pa lahko ob tem uravnavajo tudi jalovo energijo.«