Tiskane izdaje
Ptuj - Izredna skupščina delničarjev Perutnine Ptuj statuta ni spremenila in nadzornega sveta ni razširila, izglasovala je le še tretjo izredno revizijo nekaterih Perutninih poslov izpred petih let in njihovega nadaljevanja do današnjega dne. Ker se nadzorni svet ni spremenil, si je uprava podjetja z Romanom Glaserjem za zdaj lahko oddahnila. A že čez dobra dva meseca bo redna letna skupščina delničarjev.
Izredno skupščino so zahtevali Kapitalska družba, Probanka in mali delničarji in hoteli odpoklicati predsednika nadzornega sveta Boruta Bratino in člana Draga Soka, nadzorni svet pa razširiti s sedanjih šest na devet članov. Pred letom izglasovani nadzorni svet in tudi njegovi predhodniki imajo namreč tri predstavnike zaposlenih in tri predstavnike kapitala, tako da je upravi lojalna večina, ki je ni mogoče preglasovati niti za najbolj vprašljive posle in odločitve.
Tokrat je bilo skoraj vse odvisno od tega, kako bo glasovala Perutninarska zadruga Ptuj, ki je lastnica 23,57 odstotka Perutnine. Po mnenju Rajka Stankovića, predstavnika malih delničarjev, je zadruga že tako ali tako v konfliktnem položaju, saj na eni strani dobavlja podjetju surovino (je z njim v poslovnem odnosu), po drugi pa ga nadzira. Zato so s spremembo članov nadzornega sveta hoteli povečati odločanje kapitala tako, da bi zaposleni imeli le še tri predstavnike, lastniki pa šest. Dvakrat se je sestajal upravni odbor Perutninarske zadruge Ptuj, ki ga vodi predsednik Simon Toplak, pa po nobenem srečanju ni hotel povedati, kako se bodo zadružniki odločili pri glasovanju na skupščini.
Taktični manever uprave
Danes se je razkrila tudi ta skrivnost: zadružniki niso glasovali za predlagano razširitev nadzornega sveta na devet članov s petimi predstavniki kapitala, ampak so vložili svoj predlog: prav tako devet članov, a bi dva prihajala iz njihove zadruge, trije bi predstavljali zaposlene, štirje pa bi bili predstavniki drugih lastnikov. Oba predloga sta dobila nekaj več kot 60 odstotkov nasprotujočih glasov in upravi Perutnine je uspel še en taktični manever, s katerim je odločilni glas zadružnikov poskusila podvojiti in jim s tem dokazati, kako so na isti strani problema ali v istem čolnu poslovanja kot uprava. Že na prihodnji redni skupščini pa bi se podobnost predlogov za enaki devetčlanski nadzorni svet lahko morda poenotila, če bi le našli tistega drugega predstavnika zadružnikov, ki bi bil hkrati po volji tudi večini lastnikov podjetja.
Predstavnik 24,26-odstotnega lastniškega deleža, ki ga ima nakelski Merkur in je pri njem bil odložen od 15. aprila 2009 do 15. aprila letos, se je vseh glasovanj na skupščini vzdržal, čeprav je na skupščino prišel. Medsebojna opcijska pogodba med podjetjema je namreč določala, da se po petih letih delnice enega podjetja v drugem ponovno zamenjajo in Perutnina je svoje delničarje že obvestila, da je del teh delnic pospravila v sklad lastnih delnic, pretežni del (18 odstotkov lastništva) pa naj bi zagotovila edinemu ponudniku na njen razpis za prodajo celotnega paketa Perutninih delnic iz Merkurja.
A dunajski Vector, za katerega zagotavljajo, da nima nobene zveze z generalnim direktorjem Perutnine Romanom Glaserjem, je za teh 18 odstotkov menda ponudil le 3,5 milijona evrov. Mali delničarji so prepričani, da tako Perutninini menedžerji hočejo velik kos podjetja dobiti za svoj Holding PMP, ki ima uradno že zdaj desetino podjetja, boljši poznavalci pa pravijo, da še nekaj več.
Zgodba s četrtinskim deležem podjetja, ki je bil pet let skrit v Merkurju, se torej še ni končala, ampak se šele prav razgreva. Tudi to bodo namreč morali vzeti pod lupo posebni revizorji (družba Deloitte Revizija iz Ljubljane), ki so jo na današnji izredni skupščini lastniki spet izglasovali. To je že tretji poskus, da bi z različnimi revizijskimi hišami dokazali, da posli Perutnine z Merkurjem, s Center naložbami, Univitom in še kom niso bile v interesu in v korist Perutnini, ampak njeni upravi in njenemu Holdingu PMP.
Perutnina se zadnji dve leti hvali z dobrimi rezultati. Dotlej se je zadolžila kar za 84 milijonov samo ptujska materinska družba, celotna skupina njenih podjetij pa za dobrih 110 milijonov evrov.
Že dve leti brez posojil
Sredi aprila je za matičnih 84 milijonov evrov glavnice z bankami dosegla reprogram, po katerem naj bi dolgove vrnila do leta 2020, in samo letos bi morala po prvotnih pogodbah vrniti 72 milijonov evrov, po reprogramu pa jih bo vrnila pet in redno plačevala vse obresti. Že dve leti podjetje ne dobiva nobenih posojil, a je bilo letošnje prvo četrtletje kljub temu, kot trdi uprava, poslovno zelo uspešno: z 32,77 milijona čistega prihodka je ustvarila že 971.000 evrov čistega dobička.
Toda prisluhniti je treba opozorilom, da doslej svojega kapitala še ni oslabila za 21 izgubljenih milijonov v poslu z Merkurjem, 15 milijonov s Center naložbami, pet milijonov z Univitom in tudi za dva milijona s Probanko. Če bi storila, kar bi bila morala, pa bi slika njenega poslovanja kazala popolnoma drugačno barvo.
