Gorenje bo iskalo novega strateškega partnerja

V devetih mesecih je podjetje imelo več prihodkov, a tudi manj dobička iz poslovanja kot lani.

Objavljeno
09. november 2017 21.28
Družba Gorenje ob Partizanski cesti v Velenju 1.julija 2014.
Klemen Košir, Brane Piano
Klemen Košir, Brane Piano
Velenje, Ljubljana – Gorenje je v prvih devetih mesecih leta povečalo lanske prihodke in čisti dobiček. Vendar je uprava na čelu s Franjem Bobincem nadzornikom pojasnila, da Skupina Gorenje zaradi več negativnih dejavnikov vseh ključnih ciljev letos ne bo dosegla. Ob tem so napovedali aktivno iskanje strateškega partnerja, ki bi lahko postal nov solastnik velenjske družbe. Ta sicer skoraj po vseh merilih zaostaja za tekmeci iz panoge.

4,8 odstotka več prihodkov od prodaje kot lani

Skupina je imela v devetih mesecih 944 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 4,8 odstotka več kot v istem obdobju lani, dobiček iz poslovanja pred amortizacijo pa so povečali za pet odstotkov na 59 milijonov evrov in čistega dobička je bilo s 4,6 milijona evrov 12,1 odstotka več kot lani.

Čeprav je Gorenje letos povečalo prodajo velikih gospodinjskih aparatov, med njimi tudi tistih iz premijskih linij, pa tudi malih gospodinjskih aparatov, četudi je izboljšalo geografsko sestavo prodaje ter je prihodke povečalo tudi v drugih svojih dejavnostih, je na poslovanje zlasti v tretjem četrtletju negativno vplivalo več stvari. Prodaja je bila kljub povečanju manjša od načrtovane zlasti v Nemčiji in Veliki Britaniji, in sicer zaradi neugodnih cen, podražili so se materiali in komponente, povečali so se stroški dela, proizvodna produktivnost pa se je zmanjšala zaradi uvajanja serijske proizvodnje novih generacij izdelkov. Glede na letno dinamiko sicer največji delež prihodkov pričakujejo v zadnjem četrtletju, a to vseh učinkov negativnih vplivov ne bo izničilo.

Prodaja poslovno nepotrebnega premoženja

Težavno je prav ustvarjanje dobička iz poslovanja, ki ga je bilo v devetih mesecih za 18 milijonov evrov, to pa je 2,5 milijona manj kot v enakem obdobju lani. Uprava pojasnjuje, da je to zaradi višjih stroškov amortizacije in velikih vlaganj v prenovo in razvoj izdelčnih platform vseh izdelčnih skupin v preteklih obdobjih. Skupina je letos v razvoj izdelkov in novih izdelčnih platform vložila 46,5 milijona evrov in pognala proizvodnjo novih generacij gospodinjskih aparatov, kar pa bo breme amortiziranja še podaljšalo.

Gorenje je letos nadaljevalo prodajo poslovno nepotrebnega premoženja. Prodali so Erico, prejšnji mesec pa spet začeli prodajati Gorenje Surovino in odvisne družbe, nadaljujejo pa tudi dezinvestiranje družb s področja ekologije.

Gorenje se je že pred časom odzvalo na zahtevo Agencije za trg vrednostnih papirjev o poročanju o domnevni prekinitvi poslovnega sodelovanja z japonskim Panasonicom. Pojasnili so, da sta se v dogovorjenem roku iztekli dve pogodbi o prodaji izdelkov Panasonicu, da pa to ne pomeni konca poslovnega sodelovanja. Gorenje in Panasonic še sodelujeta pri razvoju in proizvodnji nekaterih izdelkov in se dogovarjata o skupnem razvoju tehnološko zahtevnih kuhalnih aparatov. Do odstopa od strateške pogodbe o poslovnem sodelovanju pa ni prišlo.

Kljub vsemu pa so iz Gorenja sporočili, da so nadzorni svet seznanili s predhodno analizo trendov v panogi bele tehnike in morebitnimi priložnostmi strateških povezav, ki jo je pripravilo podjetje Rothschild & Co. Uprava se je odločila, da bo aktivno iskala strateškega partnerja, ki bi skupino podprl pri dolgoročni in trajnostni rasti ter razvoju, kar bi lahko vodilo tudi do solastništva v skupini. Aktivnosti bodo predvidoma končane do konca septembra 2018.

Zaostajajo za tekmeci

Gorenje po velikosti precej zaostaja za največjimi tekmeci v panogi, tako po tržni kapitalizaciji kot po številu zaposlenih. Vodilni Whirpool ima 93.000 zaposlenih, Electrolux 56.186, Arçelik (poznamo ga predvsem po blagovni znamki Beko) 30.417, Gorenje pa 11.044. A razlika v velikosti ni tako velika kot razlika v učinkovitosti. Zadolženost Gorenja je ob koncu tretjega četrtletja znašala 417,1 milijona evrov. Čiste finančne obveznosti presegajo kapital za 22 odstotkov, kar je nad povprečjem panoge, ki po izračunih NLB kaže, da dolgovi ne presegajo 84 odstotkov kapitala.

Gorenje ves čas ob solidnih prihodkih posluje z izjemno nizko dobičkonosnostjo. Čista dobičkonosnost kapitala je v prvih devetih mesecih letos znašala pičlih 2,4 odstotka (lani je bilo še slabše) in je v primerjavi s konkurenti zelo klavrna. Pri skupini Electrolux, na primer, za isto obdobje znaša kar 29 odstotkov in tudi ostali tekmeci niso daleč zadaj; povprečje panoge znaša več kot 21 odstotkov.

Zadolženost je skrb zbujajoča


Marža iz poslovanja, ki kaže, kako uspešno je podjetje pri svojem osnovnem poslu, je v prvih devetih mesecih pri Gorenju znašala 1,8 odstotka in precej zaostaja že za tako izjemno skromnimi načrti za letos, ko je uprava napovedala triodstotno maržo iz poslovanja. Tako nizke nima nihče od omembe vrednih tekmecev; Whirpool ponavadi presega 5 odstotkov, tokrat pa je v prvih devetih mesecih marža iz poslovanja znašala samo 3,9 odstotka, kar so označili za skrb zbujajočo, pri Electroluxu znaša 6,1 odstotka, Arçelik presega 7 odstotkov, najuspešnejši tekmeci, kot sta italijanski De'Longhi in turški Vestel Beyaz, pa presegajo tudi 10 odstotkov.

Za zdaj tudi še ni videti učinkov napovedane strategije osredotočanja na osnovno dejavnost in izdelke z večjo maržo. Za razliko od tekmecev tudi po treh četrtletjih močno zaostajajo za načrti prav pri prihodkih iz osnovne dejavnosti.

Ob teh podatkih postane tudi sicer visoka, a za zdaj še obvladljiva zadolženost skrb zbujajoča. Podjetje, ki posluje s tako nizko dobičkonosnostjo, že tako ob vsakem šoku hitro zaide v težave, v času, ko ves svet pričakuje višje obrestne mere in dražje zadolževanje, pa kombinacija obeh podatkov kaže na zapirajoče škarje, ki od Gorenja terjajo korenite spremembe v ne preveč oddaljeni prihodnosti.