Tiskane izdaje
Evropsko gospodarstvo raste, avtomobilska industrija ima zelo veliko dela, posledično raste tudi logistični posel, in to v vsej Evropi ter tudi v vseh državah (Zahodne in Srednje Evrope, Balkana, Bližnjega vzhoda in Sredozemlja), za katere je kot izvršni podpredsednik Gefca zadolžen Pierre-Jean Lorrain. V Gefcovem poslu je prav delež avtomobilske industrije več kot dvetretjinski, zato je gospodarski razcvet Gefcova velika priložnost.
Meje, tam, kjer so, niti niso tako velik problem. To je pač posel logistov, njihova naloga je, da so prilagodljivi in da vedno najdejo alternativne rešitve, ki ustrezajo strankam, pravi Lorrain. Tu so zato, da rešujejo prav take probleme. Postopki so res kdaj problematični, toda to je del posla. Tudi zaradi schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško ni kakšnih pomembnejših težav.
Gefco pri nas večino tovora prepelje po cestah, se pa ukvarjajo tudi s prevozom po tirih, del posla je zdaj tovrstna logistika med Bosno, Hrvaško in Češko. Olga Danyliuk, generalna direktorica združene slovensko-hrvaške podružnice Gefca s sedežem v Kopru, pravi, da bodo železniškemu prevozu v prihodnosti namenili posebno pozornost. Tudi ob taki infrastrukturi, kakršna je zdaj na voljo pri nas in jugovzhodno od nas, je Gefco po njenih besedah zmožen ustreči partnerjem. Lahko pa si samo predstavlja, kaj bi bilo, če bi bila infrastruktura sodobnejša.
Olga Danyliuk in Pierre-Jean Lorrain Foto: Gefco
Gefco je na začetku jeseni združil svoje moči na slovenskem in hrvaškem trgu. Združeno znanje in izkušnje obeh trgov bo izboljšalo učinkovitost in ponudilo nove priložnosti za rast v regiji, pojasnjuje Olga Danyliuk. Sinergije so razširile zmogljivosti in znanja pri zagotavljanju globalnih, agilnih in inovativnih logističnih rešitev, zasnovanih tako, da izpolnjujejo zahteve sodobnega poslovanja. Kadri v regiji so dobri, vanje veliko vlagajo, tudi s treningi doma in v tujini.
Pierre-Jean Lorrain pravi, da sta tako Slovenija kot Hrvaška, bolj kot kdajkoli prej, uveljavljeni kot ključna člena v logistiki Srednje in Južne Evrope, z velikim potencialom, da bi ta položaj še izboljšala.
Nova jadranska regija
V Jadranski regiji je zdaj zaposlenih v Sloveniji 22 ljudi in na Hrvaškem, pisarne imajo v Zagrebu, šest. Z rastjo posla močno skrbijo za kadre, načrtujejo novo zaposlovanje, trenutno imajo odprt razpis. Zavedajo se pomembnosti dobrih kadrov in dobrega delovnega ozračja. Z združitvijo, ki so jo zaposleni po besedah direktorice dobro sprejeli, pričakujejo rast prometa in konkretne učinke; zdaj so vsi pod enim dežnikom na eni ladji, ki pluje proti novim poslom.
Gefcovi partnerji v Sloveniji so Gorenje, Hella, Revoz, Trimo, PSA, Knauf Insulation, Unior, Unika Toy, Emil Frey, Cimos, Mahle, letošnji novi partner je L'Oreal, ki svoj tovor za Izrael iz osmih držav (Španija, Francija, Italija, Belgija, Nemčija, Poljska, Romunija in Hrvaška) združi v Ljubljani in potem s sto rednimi ladijskimi prevozi na leto zabojnike prepelje v izraelsko Haifo. Seveda poskrbi za vso logistiko, vključno s carinskimi formalnostmi in dostavo na končno lokacijo. Pri poslu z L'Orealom gre za posel od vrat do vrat, gre za stranko, na kakršno po Lorrainu merijo. Sicer pa so že njegovi logisti v Španiji, Franciji, Italiji in na Poljskem.
Farmacija je ena od novih strateških usmeritev, ki jo želijo razviti, pravi Pierre-Jean Lorrain. Za farmacijo delajo že v številnih državah, tudi v Nemčiji in Franciji, z Lekom in Krko pa še ne sodelujejo. Olga Danyliuk pojasnjuje, da v Gefcu vedo, kako poteka njihov posel in da gre pri rokovanju s farmacevtskimi izdelki v logistiki za odgovorno delo. Gefco logistično organizira tudi letalski promet, ki je zaradi hitrosti za stranke, ki jim je kaj hitro treba dostaviti, kar v farmaciji ni izključeno, zelo pomemben in ga seveda v takem primeru omogočijo.
Celjski prevoznik in logist Pišek je specializiran prav za prevoze farmacevtskih izdelkov. Olga Danyliuk pravi, da s prevozniki ne tekmujejo, temveč so bolj partnerji. Prevozniki poznajo svoj posel, Gefco ga lahko poveže.
Od Peugeota do ruskih državnih železnic
Gefco je leta 1949 nastal za potrebe Peugeota in prevoza njegovih avtomobilov iz severozahodne Francije v Pariz. Hitro so avtomobile začeli prevažati po tirih, leta 1971 so se prvič širili v tujino, v Bruselj, leto pozneje so logistiko razširili s prevozi po morju, sredi sedemdesetih let med Francijo in Nigerijo še v zrak. Desetletje 1978–1988 je bilo desetletje evropske širitve, naslednje desetletje širitve v Južno Ameriko. V Sloveniji so deset let.
Leta 2016 so imeli 4,2 milijarde evrov prihodkov. Večinski tričetrtinski lastnik Gefca so od leta 2012 ruske državne železnice (RGD), preostala četrtina je še v lasti PSA (Peugeot Citroen).
Mreža vključuje tristo destinacij, 130 zračnih in morskih hubov, 90 proizvajalcev v avtomobilski industriji in 60 logističnih platform. V 79 državah je okoli 12.000 zaposlenih. Oseminšestdeset odstotkov logističnega posla opravijo za avtomobilsko industrijo (36 odstotkov proizvodnja avtomobilov, 20 odstotkov dobavitelji, osem odstotkov prodajalci, štiri odstotke predstavljajo motorna dvokolesa), preostali posel je z različnimi drugimi industrijami (osem odstotkov visoka tehnologija in oprema za dom, šest odstotkov farmacija in izdelki za osebno nego, šest odstotkov industrija, dva odstotka energija, pet odstotkov težki delovni stroji, dva odstotka letalska in obrambna industrija in tri odstotke potrošni izdelki).
Na Balkanu so začeli leta 2005 v Romuniji, leta 2007 v Sloveniji. V regiji je lani 220 zaposlenih ustvarilo za 108 milijonov evrov prometa. Prepeljali so 358.830 avtomobilov, povprečno gre za 58.000 cestnih transportov na leto.
Slovenska podružnica je bila v Kopru ustanovljena leta 2007, leta 2010 so vzpostavili zračni in morski oddelek, leta 2014 pa ljubljanskega. Predlani (2015) je bil dosežen rekord v prevozu avtomobilov (48.000), leta 2016 so prepeljali 74.300 osebnih vozil, večino skozi Luko Koper, ki je eden največjih in najpomembnejših logističnih partnerjev Gefca v regiji. (Skozi Luko Koper je avtomobilska industrija lani izvozila pol milijona in uvozila četrt milijona vozil, Luka Koper pa je med desetimi največjimi evropskimi lukami pri pretovoru avtomobilov, op. a.)
