Gospodarsko ministrstvo bo letos objavilo za 415 milijonov evrov razpisov

Programi morajo biti dobri, na poti do denarja mora biti čim manj zapletov in birokratskih ovir.

Objavljeno
27. julij 2016 22.12
n.k. Ministerstva za gospodarski razvoj Ljubljana 27.7.2016 [gospodarstvo]
Milka Bizovičar
Milka Bizovičar

Ljubljana – Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) bo v finančni perspektivi 2014–2020 na voljo 885 milijonov evropskih sredstev, namenjenih podjetjem, gospodarski dejavnosti, inovativni dejavnosti, povezovanju in internacionalizaciji. Samo letos bo – tudi iz drugih virov – na MGRT objavljenih za 415,4 milijona evrov razpisov.

»Naloga ministrstva, strokovnih služb in ne nazadnje podjetij je, da denar, ki je na razpolago v evropskih skladih, v celoti počrpamo, to mora biti naš jasen cilj,« je poudaril državni sekretar Aleš Cantarutti, zato morajo biti programi dobri in na poti do tega denarja mora biti čim manj zapletov in birokratskih ovir.


Infografika: Delo

Ob tem je dodal, da z objavami »nismo v zaostanku, dinamika je, kot je bila načrtovana. Ne iščem izgovorov, vendar je treba vedeti, da je nova finančna perspektiva zahtevala med drugim tudi potrebne ključne dokumente, ki pa zahtevajo temeljit premislek. Tako smo med drugim čakali na partnerski sporazum, operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v tem obdobju, na strategijo pametne specializacije ... Mogoče smo za pripravo porabili malo več časa, kot smo sprva pričakovali, a namen je bil, da jih pripravimo čim bolje, tudi skladno s potrebami in pričakovanji gospodarstva,« je Cantarutti odgovoril na nekatere očitke o zamujanju z razpisi. Od načrtovanih 30 razpisov v letošnjem letu je bilo objavljenih 12, ki zajemajo 47 odstotkov načrtovanih sredstev.


Glede »spodrsljaja« s Spiritovim razpisom za podporo podjetij za individualne nastope na sejmih, ki glede na določbe razpisa ne bi pokril stroškov za udeležbe na sejmih v letošnjem letu, je pojasnil, da ga bodo razveljavili in ga znova objavili septembra v istem znesku. Črpanje sredstev po tem razpisu bo na razpolago leta 2017, pri čemer se bodo upoštevali nekateri stroški iz letošnjega leta. Za stroške, ki so jih ali jih bodo imela podjetja v prvih osmih mesecih letos, pa bo ministrstvo sredi avgusta objavilo še en razpis iz proračunskih sredstev, in sicer v višini 440.000 evrov.

Zastavljeni cilji

S sredstvi, ki bodo na voljo do leta 2020 – od 885 milijonov je približno polovica povratnih sredstev, letos jih bo 117,3 milijona –, naj bi se zavzemali za tri cilje: krepiti raziskave, tehnološki razvoj in inovacije; izboljšati konkurenčnost mikro, malih in srednjih podjetij, kjer ima tudi slovensko gospodarstvo še veliko rezerv, predvsem na področju internacionalizacije; spodbujati socialno vključevanje, boj proti revščini in diskriminacij – s tega področja bo kar nekaj razpisov za spodbujanje socialnega podjetništva, je dejal Cantarutti.


Infografika: Delo

Z razpisi za nepovratna sredstva na področju podjetništva bodo tako po pričakovanjih podprli več kot 4000 projektov v različnih podjetjih, tudi velikih, 1100 udeležb na sejmih, 45 sejemskih predstavitev na področju lesarstva, 350 podjetij se bo lahko udeležilo mednarodnih forumov, tisoč oseb se bo usposobilo z novim znanjem iz razvoja inovativnosti, podjetništva ter internacionalizacije, odprlo se bo več kot 500 novih delovnih mest na področju internacionalizacije, podprli bodo 400 inovativnih zagonskih podjetij ter 5000 investitorjev in domačih uvoznikov, z razpisi bo financiranih 350 tržnih raziskav za podjetja.

Z razpisi tudi do delovnih mest

In kateri so konkretni razpisi, na katera se oziroma se še bodo lahko letos prijavljala? Generalni direktor direktorata za regionalni razvoj na MGRT Marko Drofenik (na fotografiji prvi z desne) je pojasnil, da so predvidene razpise za občine v višini 110 milijonov evrov za letošnje in prihodnje leto že objavili, prav tako večino razpisov za podjetja. V petek bosta izšla še dva, v okviru katerih bodo sredstva na voljo podjetjem iz tako imenovanih problemskih področij z visoko stopnjo brezposelnosti. Za spodbude novonastalih podjetij na območju Pokolpja, Maribora s širšo okolico, Pomurja in občin Hrastnik, Trbovlje ter Radeče bo v dveh letih na voljo 3,2 milijona evrov, podjetja, ki bodo investirala in ob tem hkrati odprla več novih delovnih mest na prvih dveh območjih, pa bodo lahko kandidirala za sredstva v skupni višini 2,797 milijona evrov.

Na direktoratu za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo z razpisi podpirajo razvojnoraziskovalne projekte, ki bi povečali število in zahtevnost inovacij ter komercializacijo na trgu, dvignili produktivnost in mednarodno konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Podpora je namenjena tudi rasti in nastajanju podjetij, da bi se povečala tako število zaposlenih in dodana vrednost. Potem ko je bilo v prvi polovici leta objavljenih pet razpisov v skupni vrednosti 19,6 milijona evrov in je nekaj od njih še odprtih, jih bodo do konca leta objavili še sedem, in to v vrednosti 49,8 milijona evrov. Eden izmed njih bo namenjen podpori strateško razvojnih inovacijskih partnerstev. »Spodbujati želimo povezovanje raziskovalnih institucij, gospodarstva, velikih in malih podjetji s ciljem, da se združijo potenciali, ki jih imamo v državi,« je poudarila generalna direktorica direktorata Sabina Koleša (na fotografiji tretja z leve).

Na področju turizma v novi finančni perspektivi dajejo večji poudarek razvoju turističnih produktov in povezovanju, je pojasnila Eva Štravs Podlogar (na fotografiji druga z leve), generalna direktorica direktorata za turizem in internacionalizacijo. Z junijskim razpisom je malim in srednjim podjetjem za razvoj novih in inovativnih turističnih produktov ter storitev na voljo 4,2 milijona evrov. Na področju internacionalizacije je še odprt razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij, in to za prvi kapitalski vstop v tako imenovane green field naložbe, ki naj bi ustvarile najmanj 300 novih delovnih mest. Prvo odpiranje ponudb za sredstva v višini 4,6 milijona evrov bo konec avgusta.

Na direktoratu za lesarstvo hočejo podpirati novoustanovljena podjetja, uvajanje novih izdelkov v proizvodnjo ter izboljšanje proizvodnje (boljša snovna in energetska učinkovitost). Sofinancirali bodo vzpostavitev kompetenčnega centra za lesarstvo, ki je namenjen uvajanju tako imenovanega dizajnerskega menedžmenta ter znamčenja v proizvodnjo in trženje. »Ne moremo več nižati cen, delati hitreje, ceneje, poskušamo najti način, kako dvigniti dodano vrednost izdelkov in kako pomagati podjetjem, da bi za izdelke iztržili več,« pravi Tea Pirih z lesarskega direktorata (na fotografiji prva z leve).