Tiskane izdaje
Ljubljana - Izvoz bo še naprej najmočnejše gonilo slovenske gospodarske rasti. Najpomembnejši izvozni trgi za slovensko gospodarstvo bodo tudi letos tradicionalni izvozni trgi v Evropski uniji, na Zahodnem Balkanu in v Rusiji.
Tudi letos se bo povečeval pomen tako imenovanih tretjih trgov, in sicer najbolj na Bližnjem vzhodu, napoveduje Ante Milevoj, direktor Centra za mednarodno poslovanje na Gospodarski zbornici Slovenije.
Tuje povpraševanje se bo letos povečevalo in izvozna konkurenčnost slovenskega gospodarstva nadalje izboljševala. Zato se bo letos povečeval tudi izvoz.
Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pričakujejo, da se bo slovenski izvoz letos povečal za 5,2 odstotka. Gospodarska rast v glavnih trgovinskih partnericah Slovenije se bo namreč letos nadaljevala oziroma okrepila. Mednarodni denarni sklad (IMF), denimo, v Nemčiji, ki je za slovenski izvoz največji trg, napoveduje 1,6-odstotno gospodarsko rast (glej grafiko), ta pa se bo povečala tudi v Avstriji in Italiji.
Gospodarska gibanja naj bi se izboljšala tudi v glavnih partnericah zunaj Evropske unije, predvsem v Rusiji naj bi se padanje ustavilo, pravijo v Umarju. Rasla pa naj bi gospodarstva na Balkanu: hrvaško za odstotek, srbsko za poldrugi odstotek, BDP v BiH in Makedoniji pa za tri oziroma 3,2 odstotka.
Umar opozarja na tveganja
Pri tem na Umarju opozarjajo na tveganja, ki bi lahko zavrla slovenski izvoz: »Glavno tveganje za napoved petodstotne rasti so morebitna večja odstopanja gospodarskih gibanj v trgovinskih partnericah od zadnjih napovedi. V Umarju smo že ob pripravi jesenske napovedi septembra lani opozorili na tveganje upočasnitve gospodarske rasti v razvijajočih gospodarstvih in morebitno povečanje negotovosti na finančnih trgih, posledica tega pa bi bilo nižje tuje povpraševanje po blagu evropskih držav in tudi poslabšanje kazalnikov razpoloženja.
IMF medtem že ugotavlja slabše gospodarske razmere na nastajajočih trgih, kot so jih predvidevali še lani jeseni. Recesija v Braziliji je namreč večja od prvotnih ocen, Bližnji vzhod so prizadele nizke cene nafte, prav tako Rusijo. IMF napoveduje Rusiji enoodstotni padec, kar je za 0,4 odstotne točke slabše od jesenske napovedi. Ruski BDP je lani sicer padel za 3,7 odstotka. IMF opozarja, da se stanje lahko še poslabša.
Med največjimi tveganji našteva še ostrejšo upočasnitev rasti na Kitajskem, prehitro rast vrednosti dolarja, strah pred svetovnimi vlaganji in geopolitične napetosti.
Letošnje leto so že zaznamovali padci za azijskih borzah. Na Umarju ocenjujejo, da bi bile neposredne in posredne posledice nižjih investicij na Kitajskem, upoštevaje zgolj trgovinske tokove, za Slovenijo šibke. To je predvsem posledica skromnega slovenskega izvoza na Kitajsko in v države, ki so pomembne dobaviteljice proizvodov in storitev za potrebe investicij na Kitajskem. To so Japonska, Južna Koreja in Tajvan.
»Ker je ta ocena narejena le na podlagi trgovinskih tokov, ocenjujemo, da bi bile v primeru večje zaostritve gospodarskih gibanj in razmer na finančnih trgih tudi posledice za gospodarska gibanja v Sloveniji večje,« še poudarjajo.
Nizke cene nafte in drugih surovin pa bodo po oceni urada še naprej pozitivno vplivale na povečanje dobičkonosnosti slovenskega gospodarstva: »Z ugodnim razmerjem med izvoznimi in uvoznimi cenami (boljši pogoji menjave) se tako povečuje kupna moč oziroma realni dohodki rezidentov.«
Ruske sankcije ne bodo večne
Dodatne stroške izvoznim podjetjem povzroča večji varnostni nadzor na mejah članic Evropske unije, stroški bi se lahko še veliko bolj povečali z razpadom schengenskega režima.
»Prosti pretok blaga in storitev oziroma neoviran in hiter dostop znotraj evropskih trgov je ključen za slovensko gospodarstvo, saj kar tri četrtine izvoza ustvarimo z državami članicami Evropske unije,« opozarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Izračunali so, da če bi vsak tovornjak za prestop meje potreboval zgolj eno uro več, bi to za slovensko gospodarstvo pomenilo vsaj osem milijonov evrov dodatnih stroškov.
Po zadnjih podatkih statističnega urada se je slovenski izvoz v prvih desetih mesecih lani v primerjavi z istim obdobjem lani najbolj povečal – upoštevajoč le pomembnejše trge – v Srbijo (za 11,6 odstotka) in na Poljsko (8,9 odstotka). Po drugi strani se je nekoliko zmanjšal izvoz v Italijo (za 0,5 odstotka) in Avstrijo (1,8 odstotka), velik padec pa je utrpel izvoz v Rusijo, in sicer za kar 26,2 odstotka.
Rusija je zaradi nizkih cen nafte in plina v recesiji, Zahod in Rusija pa drug proti drugi izvajata sankcije. »Vse države, ki poslujejo z Rusijo zaradi sankcij trpijo veliko poslovno škodo in slovenska podjetja pri tem nismo izjema. Že kar nekaj časa smo priče zmanjšanju izvoza v to državo. Vsekakor prepoznavam trg Ruske federacije kot zelo obetajoč, čeprav zdaj stopnjo izvoza vanj krojijo sankcije in nižje cene energentov. Poudaril bi, da se mi zdi pomembno, da pri tem vztrajamo, saj sankcije ne bodo večne,« pravi Janez Škrabec, direktor Rika in predsednik društva Slovensko-ruski poslovni svet.
Prioritete ZDA, Japonska in Turčija
Vlada je lani sprejela program spodbujanja internacionalizacije 2015–2020, ki predvideva izboljšanje zagotavljanja pomoči izvoznikom, tudi s povečevanjem vloge Spirita. Poudarek daje predvsem malim in srednjim podjetjem, ki težje kot velika dobijo informacije in analize o tujih trgih, pa tudi povezovanju podjetij, tako vertikalnemu v verigo kot horizontalnemu v grozde.
Akcijski načrt Mednarodni izzivi 2015–2016 opredeljujejo več ciljev, denimo povečati število novih izvoznih podjetij za 59 na leto oziroma za 0,3 odstotka in povečati čiste prihodke malih in srednje velikih podjetij od prodaje na tujih trgih za 0,4 odstotka na leto.
V dokumentu je vlada ciljne trge za slovenski izvoz in tudi pridobivanje tujih investitorjev razdelila v tri skupine. Prioritetni trgi so ZDA, Japonska in Turčija, tradicionalni Evropska unija, Švica, Balkan in Rusija, perspektivni pa Kitajska, Indija, Katar, Združeni arabski emirati, Saudska Arabija, Kazahstan, Turkmenistan in Iran.
»Glede na podobne dokumente iz preteklosti so Mednarodni izzivi 2015–2016 korak v pravi smeri, vendar se dejstva na mednarodnih trgih hitro spreminjajo in s tem tudi priložnosti, ki so aplikativne za izvozno slovensko gospodarstvo, da bi bilo dobro imeti fleksibilnejšo strukturo aktivnosti, ki izvirajo iz tega dokumenta,« vladni dokument komentira Ante Milevoj.
»Glavni izziv za slovenske izvoznike je, kako nadomestiti izpad obstoječih poslov na tradicionalnih trgih s tistimi na drugih trgih, tudi na tako imenovanih tretjih trgih. Še pred tem, kako biti še bolj ponudbeno fleksibilen in razvojno konkurenčen pri sedanjih kupcih ter jih tako zadržati pri sebi. V smislu težav so v ospredju še vedno nihanje valut, birokracija na ciljnih trgih, tudi vprašanje pridobivanja vizumov za sedanje in potencialne poslovne partnerje,« na vprašanje o največjih težavah slovenskih izvoznih podjetij odgovarja Milevoj.
Več podpore malim in srednjim podjetjem
Janez Škrabec ocenjuje, da država aktivno podpira izvozne programe s povečanim izvajanjem gospodarske diplomacije. »Pomembna je tudi vloga banke SID, ki financira projekte v obliki financiranja kupcev v tujini ali priprave za izvoz izvoznikom in zavaruje kreditna tveganja vsakršnih bančnih instrumentov,« še dodaja Škrabec, ki poudarja, da je izvoz predvsem odvisen od lastnih prizadevanj in ambicij gospodarskih družb.
»Seveda si posel iščemo in zagotavljamo sami, a bi želeli, da bi država s pomočjo diplomatsko-konzularnih predstavništev in ekonomskih svetovalcev imela aktivnejšo vlogo posrednika pri vzpostavljanju stikov, predvsem pri različnih državnih razpisih, ko je treba zgladiti kakšno pot ali odpreti kakšna vrata, ki jih sami ne moremo,« pa o pomoči države pravi pomočnik izvršnega regijskega direktorja za regijo Vzhodna Evropa v Gorenju Franc Rogan.
Milevoj ocenjuje, da je podpora države danes boljša, kot je bila v preteklosti, so pa še možnosti za izboljšave. Po njegovih besedah so vladne in gospodarske delegacije, kakršni sta bili nedavni delegaciji ministra Počivalška v Vietnam in Iran, dobrodošle za slovenska podjetja v delegaciji: »Vendar so po drugi strani taki obiski pomembni za večja in že uveljavljena podjetja ali nišne igralce, ki so že dejavni na globalnem trgu. Velika večina malih in srednjih podjetij potrebuje drugačno podporo, vodenje in ustvarjanje izvoznega posla v individualnem delu z vsakim posameznim podjetjem, še pred tem konstantnim izobraževanjem, ki jim bo omogočalo pridobivanje novih znanj, veščin in kompetenc.«
Ta del podpore pa trenutno ni sistemsko urejen, čeprav je zelo pomemben, da se danes neko malo ali srednje podjetje jutri lahko prebije na nove izvozne trge.
Tudi generalni direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič ocenjuje, da so obiski slovenskih gospodarskih delegacij pomembna oblika podpore izvoznim podjetjem in tudi poudarja obisk v Iranu. Steklarna za letos načrtuje dodatno povečanje svoje prisotnosti v Veliki Britaniji ter krepitev maloprodaje v Nemčiji in Avstriji.
Po drugi strani pa Božič pravi, da mora država izvesti ukrepe za povečanje konkurenčnosti slovenskih izvoznikov: »Gospodarsko okolje še vedno ni dovolj konkurenčno, kar dokazujejo tudi odhod mednarodnih podjetij iz Slovenije. Ocenjujem, da bi bilo treba zmanjšati postopke pridobivanje dovoljenj ter razmisliti o socialni kapici in reformi dohodninskega zakona.«
Spirit bo na obiske po Evropi peljal tudi avtomobiliste in živilce
Na ministrstvu za gospodarstvo ne odgovarjajo na vprašanje, koliko denarja je letos namenjenega za podporo izvozu in za katere namene, saj program in finančni načrt agencije Spirit za izvajanje aktivnosti internacionalizacije še nista potrjena, sta pa pripravljena za potrditev.
Vodja sektorja za spodbujanje internacionalizacije in tujih neposrednih investicij na agenciji Spirit Matej Skočir vabi podjetja, da ob načrtovanju izvoznih aktivnosti izkoristijo storitve Spirita, ki jim lahko pomaga z informacijami o tujih trgih, sofinanciranju tržnih raziskav, iskanju potencialnih kupcev prek stikov z gospodarskimi delegacijami in sejemskimi nastopi ter tako dalje.
Spirit bo letos organiziral skupne nastope na 14 sejmih, s partnerskimi institucijami pa načrtujejo gospodarske delegacije v avtomobilski industriji v Nemčiji, Rusiji in na Češkem ter predstavitev živilske industrije v Italiji, Avstriji, Nemčiji in Franciji.
Skočir je napovedal tudi podporo podjetjem prek javnih razpisov: »Spirit je prek ministrstva za gospodarstvo v novi finančni perspektivi 2015–2020 prvič prejemnik kohezijskih sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj. Predvidoma letos spomladi bomo v javnih razpisih lansirali nekaj podpornih ukrepov, s katerimi bomo slovenskim malim in srednje velikim podjetjem sofinancirali nekatere izvozne aktivnosti.«
Med razpisi bosta gotovo javni razpis za sofinanciranje individualnih nastopov slovenskih podjetij na mednarodnih sejmih v tujini ter javni razpis za sofinanciranje tržnih raziskav na tujih trgih, je dodal.
