Tiskane izdaje
Brdo pri Kranju – Približno 450 slovenskih gospodarstvenikov je na vrhu slovenskega gospodarstva na premiera Mira Cerarja in vlado naslovilo 36 prednostnih ukrepov za gospodarsko uspešnejšo Slovenijo.
Že tradicionalno letno srečanje v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije je tokrat potekalo drugače kot prejšnja leta, bilo je malo manj jadikovanja in za kanček več optimizma. Udeleženci so namreč tokrat na 12 tematskih omizjih (skupaj z gospodarskim in nekaterimi drugimi ministri) pripravili konkretne predloge za bolje delujočo pravno državo, boljše poslovno okolje, nov razvojni zagon in podporo izvozu.
Cerar: Ukrepi nas pozivajo
Vlada bo, tako premier, spodbujala neposredne tuje naložbe, nadaljevala privatizacijo, kjer pa »se bo odločala od primera do primera«, napovedal pa je tudi sanacijo bank s sanacijo gospodarstva ter povečanjem potenciala slovenskega podjetniškega sklada in banke SID za financiranje malih in srednje velikih podjetij.
»V Sloveniji potrebujemo strateški okvir za razvoj, naložbe in privatizacije. Danes smo se osredotočili na le nekaj ukrepov, pripravili pa bomo tudi konkretne ukrepe za še druga področja,« pravi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič.
Na tokratnem gospodarskem vrhu je 25 predsednikov in članov uprav gospodarskih družb podpisalo slovenske smernice korporativne integritete in se s tem zavezalo k poslovanju v skladu z dobrimi poslovnimi običaji in visokimi etičnimi standardi do vseh deležnikov v poslovnem svetu. Smernice so pripravili predstavniki GZS, Združenja Manager, Združenja nadzornikov Slovenije in Ekonomske fakultete.
Denar ni ovira, nujni sta volja in ambicioznost
»Več optimizma,« je eden od ukrepov, ki so ga gospodarstveniki poudarili na letošnjem Vrhu gospodarstva in ki naj bi pripomogel k uspešnejši Sloveniji. Na tokratnem vrhu je bilo slišati več optimističnih besed kot v prejšnjih letih, a tudi že večkrat slišanih zahtev.
Kljub letošnji gospodarski rasti se Slovenija namreč spopada z več negativnimi trendi, je dejal Samo Hribar Milič, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). »Smo četrti v EU po hitrosti povečevanja javne porabe v BDP glede na leto 2008, smo na vrhu lestvice stroškov dela v dodani vrednosti v EU, smo na skromnem 133. mestu med 144 državami v razvoju finančnega trga, umeščanje v prostor je med najpočasnejšim in dražjim v EU, obseg tujih investicij je še enkrat manjši kot v državah srednje Evrope - zaradi tega smo prikrajšani za 12 milijard evrov.«
Po njegovem mnenju zato ne preseneča, da je pomemben del podjetij prezadolžen, da podjetja za nova posojila plačujejo 40 odstotkov višjo obrestno mero kot tekmeci iz območja evra, da se povečuje število stečajev in upada domače investiranje.
Vladni predstavniki zato odhajajo tudi z letošnjega vrha gospodarstva s popotnico predlogov ukrepov, ki jih je nanje naslovilo gospodarstvo. Ti večinoma niso novi in jih je gospodarstvo že večkrat naštevalo tudi prejšnjim vladam.
Prevladujejo zahteve po zmanjšanju administrativnih ovir, preprostejših postopkih za gradnjo, hitrejših postopkih javne uprave in državni odločitvi za pomembne infrastrukturne projekte. Gospodarstveniki zahtevajo prožnejši trg dela in razbremenitev stroškov dela.
Predlagajo »online« davčne blagajne za vse zavezance, nasprotujejo pa dodatnim davčnim obremenitvam. Izvoz je treba spodbujati tudi s povezovanjem podjetij, usklajenostjo državnih politik, oblikovanjem vstopnih točk v ključnih državah, s spremembami v slovenski diplomatski mreži, da bi ta imela večji poudarek na pomembnejših trgih za slovenski izvoz in spremembo vizumskega režima za večjo pretočnost ljudi.
Govorili so tudi o turizmu, ki bi ga spodbudili z izločitvijo Slovenske turistične organizacije iz Spirita, boljšimi letalskimi povezavami, potniškim morskim terminalom, strateškimi partnerji v hotelirstvu in podobno. Veliko govora je bilo tudi o etiki v poslovanju, ki naj bi jo promovirali in vzdrževali z javnimi kampanjami, kodeksi, smernicami in ničelno toleranco do neetičnih ravnanj v gospodarstvu.
Ti predlogi (večino jih naštevamo v spodnji grafiki) bodo podlaga za gospodarski memorandum GZS o prednostnih nalogah za slovensko vlado. GZS pričakuje, da bo vlada te predloge upoštevala pri pripravi svoje ekonomske politike. »Želimo, da bi naši vlečni konji s pomočjo teh ukrepov še lažje vlekli in da bi z njimi pomagal tistim, ki potrebujejo pomoč,« je dejal Samo Hribar Milič.
Ta je pri tem zavrnil, da ni denarnih virov za razvoj Slovenije: »Ključne ovire sploh niso finančne, temveč izhajajo iz naših vrednot in kulture. Premajhna ambicioznost, številne birokratske ovire, ki bi jih z malo politične volje in podpore strokovno v nekaj mesecih lahko odpravili, in ne nazadnje odsotnost jasne, merljive razvojne strategije, ki bi jo izvajali, morda zgolj s kozmetičnimi popravki v daljšem obdobju, ne glede na menjave vlad, ki so pri nas že tako prepogoste.«
