Tiskane izdaje
Z akcijskim načrtom za spodbujanje internacionalizacije slovenskih podjetij in privabljanja tujih neposrednih investicij se je seznanila vlada. Slovenski izvoz se je lani povečal za štiri odstotke. Na prebivalca Slovenija izvozi dvakrat več kot Italija, je po seji vlade dejal Aleš Cantarutti, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu.
Dokument razvršča trge med tradicionalne, perspektivne in nove izzive. Vlada je na novo med prioritetne trge uvrstila Zalivske države. Slovenija bo v Združenih arabskih emiratih predvidoma v drugi polovici jeseni odprla veleposlaništvo, je dejal Cantarutti. Med trge, ki jih na ministrstvu štejejo kot nove izzive, med drugim najdemo centralnoazijske države. Slovenija se bo tako letos udeležila regionalnega Expa v Kazahstanu. V Koreji bodo prihodnje leto potekale zimske olimpijske igre. »Te bomo poskušali kar najbolje izkoristiti, ne s slovensko hišo, a če bo mogoče s stalno točko, ki bi jo izkoristili za gospodarske namene,« je rekel Cantarutti. Po njegovih besedah neizkoriščen potencial ostaja Afrika. Zato je cilj ministrstva za zunanje zadeve odprtje veleposlaništva v Maroku.
Ministrstvo za gospodarstvo ima za letos na voljo 15,4 milijona evrov za spodbujanje internacionalizacije. Večina razpisov bo objavljenih v prvi polovici leta, nekaj jih je že. V finančni perspektivi pa je za spodbujanje internacionalizacije malih in srednjevelikih podjetij namenjenih dobrih 72 milijonov evrov.
Državni sekretar je še povedal, da ministrstvo pripravlja zakon o spodbujanju investicij, v katerem želi izenačiti domače in tuje investitorje. Za večje investicijske projekte načrtujejo neposredne finančne pomoči ter davčne olajšave, kjer potekajo pogovori s finančnimi ministrstvom, ter pomoč pri pridobivanju zemljišč, kjer potekajo dogovori z lokalnimi skupnostim.
Trend je pravi, a lahko bi bilo bolje
O Mednarodnih izzivih 2017-2018 in dosedanjem delu države na področju internacionalizacijah smo se pogovarjali z direktorjem Centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Antejem Milevojem.
Direktor Centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici, Ante Milivoj
Kot pozitiven dokument in korak naprej. Možne so še izboljšave, a pomembno je, da je trend pravi. Poudarjeni trgi so dobro izbrani. Predvsem nas veseli uvrstitev Albanije, Bolgarije in Romunije med tradicionalne trge. V preteklosti smo se morda preveč usmerjali na tretje trge in s tem nehote umaknili iz programa podjetja, ki so šele na začetku internacionalizacije. V teoriji in praksi pa se internacionalizacija začne iz noter navzven, torej naprej v soseščini. Gospodarstvo dobro pokriva trge nekdanje Jugoslavije, zato bi bila škoda, da se ne bi osredotočila na te tri države, ki so relativno blizu.
Pravite, da bi se dalo še kaj izboljšati.
Veliko bolj sistemsko bi morali urediti vprašanje ekonomskih svetnikov. Kako jih lahko ta program uporabi? Odgovora ne vem, vidim pa povezavo med izhodiščem tega programa in delovanjem oseb, ki Slovenijo zastopajo v tujini. Dobrodošlo bi bilo, da bi se država glede tega uskladila. Sistemsko bi moralo biti urejeno, kako bodo ekonomski svetniki implementirali dana izhodišča internacionalizacije.
Ali gospodarstvo pogreša doprinos ekonomskih svetnikov?
Zelo. Moramo biti proaktivni in se drugače znajti. Če bi sistemsko vedeli, kaj lahko od njih pričakujemo, bi bila dodana vrednost na koncu dneva mnogo večja.
Kako ocenjujete delo države pri internacionalizaciji?
Bolje kot lani ali dve leti nazaj. Trend je pozitiven. Želimo si še hitrejše in konkretnejše implementacije. V podpornem okolju moramo biti torej proaktivni, da bo podjetnik tudi po koncu obiska poslovne delegacije, lahko unovčil vizitke, ki si jih je nabral med obiskom. Zelo dobro je, da je cel kup poslovnih dogodkov ter da je poudarek na sejmih in B2B dogodkih, torej novih povezavah. Vendar menimo, da to ne sme biti edino orodje. Ne smejo biti v ospredju samo delegacije. Nekemu malemu podjetju, ki želi izvažati, denimo, v Bolgarijo, mu mora podporno okolje zelo konkretno pomagati, in sicer ne preko delegacije, ampak z operativnim delom, da nekdo z znanjem o bolgarskem trgu sodeluje s tem podjetjem. Tovrstnih zgodb je premalo, so pa najbolj aplikativne in jih podjetja najbolj cenijo. Tudi večina našega dela je na tem segmentu.
Z internacionalizacijo se ukvarja mnogo ustanov. Kako je z usklajenostjo med njimi?
Lahko bi bilo bolje. Na operativni ravni imamo kar dobro koordinacijo, a po mojem mnenju je preveč ustanov, ki se s tem ukvarjajo. Imamo en program, imejmo tudi centralizirano »komando«, da se ve, kdo pije in kdo plača. Včasih zaradi decentralizacije ne pridemo vsebinsko tako daleč in tako hitro, kot bi si gospodarstvo želelo.
Pred kratkim ste bili z delegacijo ob obisku Boruta Pahorja v Moskvi. Kam greste v prihodnje?
Če govorim za Gospodarsko zbornico: v Gruzijo, Albanijo, Ukrajino.
Kako je poslovati z Ukrajino?
Na splošno slabše, kot je bilo. Vendar kjer je interes, tudi pogodba najde svojo pot. Kjer je interes manjši, so trenutne razmere v Ukrajini odličen izgovor, da se nič ne naredi. Vendar obstajajo podjetja, ki lahko v Ukrajini dobro poslujejo kljub tamkajšnjim razmeram.
