Tiskane izdaje
Maribor – Magna Steyr bo gradila v neposredni bližini letališča Edvarda Rusjana na prostorsko degradiranem zemljišču; tako je vsaj razbrati iz sklepa o začetku priprave sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta občine Hoče - Slivnica.
Območje leži med zemljiščem letališča na vzhodu, dostopno cesto letališča na jugu, avtocesto oziroma železnico na zahodu in obstoječo gramoznico na severu.
Zemljišče v velikosti nekaj manj kot sto hektarov je Magni Steyr po naših informacijah ponudila Mestna občina Maribor, ki je z občino Hoče - Slivnica odigrala ključno vlogo pri ustvarjanju razmer za prihod avtomobilskega velikana iz Gradca. S sklepom o začetku priprave sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta, s katerim bodo zemljišča ob letališču namenjena za industrijsko proizvodnjo, so začrtali prvo potezo za dejavnost, od katere lahko živi vsa regija.
Avtomobilski obrat, v katerem bo službo našlo 3000 delavcev, bo po naših zanesljivih informacijah vzpostavljen v petih do šestih letih. Foto: Tadej Regent
Začetek gradnje že konec prihodnjega leta
Spremenjen občinski prostorski načrt bo tako sprejet do konca leta, nato se bosta z začetkom prihodnjega leta že začeli vzporedno odkupovanje zemljišč in pridobivanje gradbenega dovoljenja. Gradnja novega obrata Magne Steyr bo potekala v fazah. Če bo šlo vse po načrtih, bodo Avstrijci prvo fazo gradnje tovarne začeli konec leta 2017. Najprej bo zrasla lakirnica in proizvodnja karoserij za avtomobile, ki jih Magna v Gradcu že izdeluje.
Naveza z Applom
Avtomobilski obrat, v katerem bo službo našlo 3000 delavcev, bo po naših zanesljivih informacijah vzpostavljen v petih do šestih letih. V tem času naj bi počasi, a zanesljivo zrasel večji ličarski obrat, v katerem bi nastajala terenska vozila znamk Jaguar in BMW. A to še ni vse. Če bo Magna Steyr sklenila tudi pogodbo z Applom, kot vse kaže, bodo tukaj nastajali tudi Applovi električni avtomobili. Sistem za te inovativne avtomobile, ki bodo celo sposobni voziti sami, naj bi Apple razvijal skupaj z Magno Steyr.
Magna zato ne potrebuje le delavcev za tekočim trakom, ampak predvsem inženirje, mehatronike in elektrotehnike. Na vsakega desetega delavca v proizvodnji naj bi zaposlili vsaj enega visoko kvalificiranega strokovnjaka. Pomembno vlogo lahko tukaj odigra Univerza v Mariboru, kjer je znanja in mladih kadrov dovolj.
Lokacijsko je teren pri Mariboru za Magno Steyr zanimiv, saj je v neposredni bližini letališča, poleg železnice in dveh uvozov na avtocesto. Foto: Tadej Regent
Zakaj Slovenija
Magna Steyr je v Gradcu prerasla svoje zmogljivosti in se tako rekoč nima več kam širiti, zato bi v vsakem primeru nekje morala vzpostaviti dodaten obrat. Slovenija je logična izbira, čeprav Magna kot investitorica zagotovo tipa tudi drugje. Sogovorca so našli v madžarskem Sombotelu, a mesto, ki nima neposredne povezave na avtocestni sistem in nima v neposredni bližini letališča, je vsaj v tej fazi izpadlo iz igre. Izvedeli smo še, da je avtomobilskemu gigantu ponudbo poslala tudi Murska Sobota, a niso zmogli zagotoviti tako velikega območja z vsemi pogoji, ki jih je Magna iskala.
Bodo napoti stali
Manjka le še »žegen« Magne Steyr, ki pa ne bo prišel iz Gradca, kot vsi zmotno mislijo, ampak iz Ontaria v Kanadi, kjer ima sedež avtomobilski gigant Magna International.
Priložnost za povezovanje
Gorazd Bende, direktor poslovne cone Tezno, v kateri je mariborska mestna občina Magni Steyr najprej ponudila prostor, saj tam že delujejo nekatera podjetja s sorodnimi dejavnostmi – a je bilo za načrte podjetja premajhno –, pozdravlja načrtovano novo naložbo. »Kdorkoli pride sem s pozitivnimi nameni, je dobro. Denar je plašna ptica in v fazi pridobivanja investicije je treba biti previden, da se ne naredi kakšna napaka in s tem nepopravljiva škoda,« hkrati opozarja.
Investitorji se gotovo zanimajo tudi za druge lokacije, na primer na Hrvaškem in Madžarskem, zato se moramo vprašati, katere so naše primerjalne prednosti. Kot pravi Bende, so to »usposobljeni delavci in socialna komponenta, vse drugo pa ni na naši strani, ne državna birokracija ne demokracija«.
Poudarja pomen sodelovanja, zato bo prihod novega podjetja tudi za družbe v poslovni coni Tezno pozitiven: »Kaj več bi si človek lahko želel kot en večji sistem, okoli katerega se nujno ustvari poslovno okolje, sodelovanje? Ko so skupaj, na eni lokaciji, se prej ali slej najdejo, da se izognejo stroškom transporta materiala. Če se tega podjetja znebijo, je to njihova konkurenčna prednost, saj ne nastajajo nepotrebni stroški. In to se lahko dogaja v poslovnih conah. Skupaj so bolj konkurenčni in na globalnem trgu laže igrajo.«
Kadrovsko zaledje
Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo avgusta v mariborski območni službi prijavljenih 13.032 brezposelnih, od tega jih je z visokošolsko izobrazbo prve, druge ali tretje stopnje le okoli 2700. V občini Hoče - Slivnica je bilo brezposelnih 546, v Mestni občini Maribor pa 7014. Po podatkih statističnega urada je bila julija brezposelnost v Podravski regiji 12-odstotna, v Mariboru 15,5-odstotna, v občini Hoče - Slivnica pa 11-odstotna.
***
Osebna izkaznica
Janez Puh. Foto: arhiv
Temelje Magne Steyr je postavil Slovenec Janez Puh (za Avstrijce Puch). Več kot 110-letna tradicija razvoja avtomobilov v Gradcu se je začela z njim. Podjetje Magna Steyer je namreč nastalo iz njegovega znanja. Izumitelj in tovarnar iz Sakušaka v Slovenskih Goricah je razvil kar 21 tipov avtomobilov. Danes si je mogoče v Juršincih ogledati Puhov muzej, ljubitelji starodobnih vozil pa so leta 2000 ustanovili Društvo rojaka Janeza Puha.
Začelo se je že leta 1889, ko je Puh ustanovil delavnico v Gradcu in kasneje položil temeljni kamen za eno največjih podjetij na avstrijskem Štajerskem - danes znano kot Magna Steyr. Pionir avtomobilske industrije je leta 1899 ustanovil tovarno Styria v Gradcu, kjer je sčasoma stekla proizvodnja številnih klasičnih modelov vozil, kot so na primer puch 500 ter terenski vozili haflinger in pinzgauer, sčasoma pa tudi novejših modelov mercedes benz razreda E, jeep grand cherokee in BMW X3.
Tovarna nespornega začetnika evropske avtomobilske industrije se je po njegovi smrti leta 1914 razvijala naprej in je bila 10. maja 1935 združena v koncern Steyr-Daimler-Puch Werke A.C. s sedežem na Dunaju. Od takrat je graška tovarna iz leta v leto postajala sinonim za enega največjih dobaviteljev avtomobilske industrije. Izdeluje podvozja, elektroniko, sedeže, pogonske sisteme in druge dele za avtomobile.
Danes je Magna Steyr del avtomobilskega velikana Magna International s sedežem v kanadskem Ontariu. Skupina zaposluje 152.000 ljudi, samo v avstrijskem Gradcu več kot 6000, in na leto ustvari več kot 26 milijard evrov prometa. Magna ima 99 razvojnih oddelkov, inženirske in trgovske centre v 29 državah.
Do danes je Magna Steyr razvijala in izdelovala več različnih avtodelov in avtomobilov, med drugim mercedes benz razreda E in G, aston martin rapide, BMW X3, audi TT in peugeot RCZ. Od leta 2017 naj bi avtomobilski velikan začel izdelovali tudi eno od različic prvega športnega terenca jaguar F-pace in vse kaže, da tudi prvo Applovo električno vozilo.
Eden od puchovih logotipov.
***
Članek je pripravljen v sodelovanju s spletnim portalom mariborinfo.com.
