Tiskane izdaje
Bonitetna hiša Moody's je danes znižala oceno slovenskega državnega dolga za dve stopnji z Baa2 na Ba1. »Kar se je zgodilo, je za Slovenijo ogromna izguba kredibilnosti,« je za Delo povedal finančni analitik Andraž Grahek.
»Mnogi so se spraševali, zakaj Slovenija tako hiti z izdajo obveznic. Zdaj pa so dobili popolno razlago. Nihče ne more natančno vedeti, kaj se je dogajalo v ozadju, ampak navzven utegne poglavitni del krivde pasti na ministrstvo za finance in državo, češ da sta najbrž vedela, da se pripravlja sprememba bonitetne ocene. Gre namreč za zelo prelomno znižanje, saj je Slovenija padla iz skupine držav, razumljenih kot razmeroma finančno trdne, v špekulativno skupino, kjer obstaja večje tveganje za poplačilo obveznosti. Taka znižanja ponavadi ne pridejo kot strela z jasnega. Tisti, ki kupujejo naše obveznice, poznajo protokole agencij in zelo bi me čudilo, če Moody's pred znižanjem ne bi imel kakršnih koli stikov s predstavniki slovenskih institucij.«
Po Grahku bo zato to videti kot poskus, da je ministrstvo hitelo ravno zato, ker se je zavedalo znižanja rejtinga, najbrž pa ne tudi, kako globoko bo.
Zdaj je pomembno, kako se bosta na znižanje ocene odzvali drugi dve ključni agenciji, Fitch in Standard and Poor's. Po Grahkovem mnenju bosta prilagodili oceni navzdol, vendar najbrž ne v skupino špekulativnih, ampak tik »do roba«.
In kaj bodo storili investitorji, ki so bili v vrsti za obveznice?
Ministrstvo za finance je napovedalo, da pričakujejo nadaljevanje transakcije. »Po mojih informacijah naj bi tisti, ki vodijo prodajo, ponudbo potegnili nazaj, saj je v sedanjih okoliščinah izdajo skoraj nemogoče izpeljati. Prah se mora poleči, videti je treba, kakšen bo odziv na sekundarnem trgu. Časa ni veliko. Obljube ne štejejo več, ampak štejejo le še ukrepi. Težko pa bo resne ukrepe izvesti na kratek rok. Zdi se mi, da bodo trgi vračunali možnost, da bomo potrebovali neko obliko zunanje podpore. Pravzaprav se to že dogaja, saj se Slovenija danes zadolžuje precej dražje kot Italija in Španija, ki sta bili med državami evrskega območja prej videti kot zelo problematični.«
Kaj torej po verjetno propadli tokratni izdaji obveznic preostane državi?
Po Grahku je ključno vprašanje, ali si bo Slovenija v prihodnjim mesecih izborila nazaj dostop do ameriškega trga, ki je bil edini trg, na katerem smo se od lanske jeseni lahko zadolževali. V nasprotnem bo določena oblika podpore nujna. Bati pa se je, da to ne bo več samo delna podpora za finančni sektor, ampak »polni paket«. To je vprašanje mesecev, meni analitik.
