Granit pred prisilno poravnavo

Sodišče prisilne poravnave še ni uvedlo, saj od Granitovega vodstva terja natančnejše podatke o terjatvah.

Objavljeno
02. januar 2013 10.10
Posodobljeno
02. januar 2013 17.00
Danilo Utenkar, gospodarstvo
Danilo Utenkar, gospodarstvo
Slovenska Bistrica - Kalvariji slovenskih gradbincev ni konca. Pred zaključkom minulega leta je na mariborskem sodišču Peter Kosi, direktor Granita iz Slovenske Bistrice, ki velja za najstarejše slovensko gradbeno podjetje, vložil predlog za prisilno poravnavo, še nedolgo tega pa se je v stečaju znašla Granitova hčerinska družba Gradbeništvo, v kateri je bilo zaposlenih 163 delavcev.

Sodišče prisilne poravnave še ni uvedlo, saj od Granitovega vodstva terja natančnejše podatke o terjatvah, ve pa se, da je imela družba lansko leto prek 31 milijonov evrov obveznosti. Že pred časom je Peter Kosi pojasnjeval, da so se v kritičnih razmerah znašli zavoljo kompenzacij z zemljišči, še največ v Slovenski Bistrici, pa tudi zaradi zakonodaje, zaradi katere so morali prevelik del dohodka odšteti podizvajalcem. Kosi tudi meni, da je kar nekaj napak na strani vodstva, ki je pridobivalo delo za vsako ceno.

Pri poskusu reševanja hčerinske družbe Gradbeništvo, v katero so na začetku leta prezaposlili več kot 160 delavcev, niso naleteli na razumevanje bank, predvsem pa NKB Maribor, katere poslovni partnerji so bili dolga leta. Kosi je še novembra računal, da bodo lahko v delniško družbo Granit nazaj prezaposlili okoli 50 delavcev, zdaj pa očitno kaže, da se lahko na zavodu za zaposlovanje znajde še dodatnih 60 zaposlenih.

Propadanje Granita se je začelo kmalu po osrednjem udaru na slovensko gradbeništvo, a je kar nekaj časa veljalo, da bo družba lahko preživela. Ko je bil objavljen stečaj Gradbeništva, se je močno zamajalo zaupanje investitorjev. Kolikšno je zdaj dejansko premoženje Granita, je težko oceniti, ni pa moč spregledati, da je lastnik enega največjih slovenskih peskolomov v Poljčanah, pa sodobne betonarne v Slovenski Bistrici in železokrivnice. Najslabša rešitev bi gotovo bila stečaj, kajti Slovenija na koncu ne more ostati brez gradbene operative in tistih podjetij, ki premorejo gradbeno infrastrukturo. Bati se je, da se je bodo polastili posamezniki, v Slovenski Bistrici pa je vse več tistih, ki menijo, da so med njimi tudi sedanji voditelji.