GZS in sindikati v skupen boj za višje nagrade in regrese

Novi vodstvi predlagata premik meje neobremenjenih izplačil s 70 na 100 odstotkov povprečne plače.

pet, 13.10.2017, 06:00

Ljubljana – Novi vodstvi GZS in največjega sindikalnega združenja sta v skladu z napovedmi že strnili vrste. Danes bosta namreč predstavili skupen predlog davčnih sprememb, ki naj bi podjetjem omogočil, da v času gospodarske rasti zaposlenim izplačajo višje regrese in nagrade za uspešnost.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je ministrstvu za finance pred dnevi poslala predlog davčnih sprememb, s katerim želi razbremeniti izplačila zaposlenim in podjetja spodbuditi k večjemu nagrajevanju.

Potem ko je vlada lani sprejela malo davčno reformo, je od začetka letošnjega leta 13. plača razbremenjena plačila dohodnine do višine 70 odstotkov povprečne plače v Sloveniji, še vedno pa je zanjo treba plačati prispevke. GZS zdaj predlaga, da bi ta razbremenitev z dohodnino veljala za izplačila do 100 odstotkov povprečne plače v državi. Konkretno bi to v tem trenutku pomenilo do okoli 1600 evrov bruto.

Več za dopust

Podoben pristop zbornica predlaga pri regresu, kjer doslej prispevkov ni bilo treba plačati do višine 70 odstotkov povprečne plače v Sloveniji za predpretekli mesec, se pa priliv šteje v dohodnino. Ta vsota je doslej znašala dobrih tisoč evrov bruto. GZS tudi tukaj predlaga zvišanje te meje na 100 odstotkov povprečne plače, kar pomeni, da bi lahko zaposleni dobili okoli 200 evrov več.

»Ocenjujemo, da razmere v gospodarstvu omogočajo več manevrskega prostora podjetjem, da nagradijo svoje zaposlene za uspešno delo,« pravi nova generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Dodaja, da je cilj, da bi posamezniki te nagrade občutili v svoji denarnici. Po mnenju GZS gre za dosegljiv predlog, ki ne podira obstoječega sistema. V GZS še ocenjujejo, da bi se s tem dvignila tudi domača poraba, kar bi pozitivno vplivalo na podjetja v Sloveniji, prek višjega davka na dodano vrednost pa bi to občutil tudi proračun.

Skupen cilj

Izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Poje pravi, da so se sindikati za razbremenitev 13. plače in regresa zavzemali že v okviru socialnega sporazuma. Zato so zadovoljni, da se lahko za višjo razbremenitev teh izplačil zavzemajo skupaj z GZS.

Kot navaja sogovornica, statistični podatki kažejo, da je konec lanskega leta dodatno izplačilo, ki je v povprečju znašalo 570 evrov bruto, prejela dobra tretjina zaposlenih. Lani je razmeroma malo podjetij izplačilo zamaknilo v januar in tako izkoristilo 70-odstotno olajšavo, zato je pričakovati, da jo bodo uveljavljali letos. Tudi sindikati so se zavzemali, da so ta izplačila pred božičem.

Ministrstvo predlog preučuje

In kaj o predlogu GZS in ZSSS pravijo na ministrstvu za finance? Odgovarjajo, da se zavedajo pomena nagrajevanja zaposlenih za njihov prispevek k dobrim rezultatom, zato so lani davčno razbremenili tudi del plače za poslovno uspešnost. »Ker so se ti ukrepi začeli uporabljati z letošnjim letom in njihovih učinkov še ne poznamo, je treba najprej počakati na zaključek tekočega dohodninskega leta in analizirati učinke sprejetih ukrepov. Na podlagi navedene analize lahko proučimo omenjeno pobudo,« so dodali.

Za spremembo načina obdavčitve 13. plače se že dalj časa zavzemajo tudi v Slovenskem podjetniškem klubu, ki ga vodi Marjan Batagelj, sicer lastnik in direktor Postojnske jame. Kot pravi Batagelj, želijo odgovorni delodajalci s svojimi zaposlenimi pravično deliti dobiček, ki ga podjetje ustvari. Batagelj pojasnjuje, da so že pred dvema letoma vladi predlagali cedularno obdavčitev 13. plače (da se prihodek torej ne šteje v dohodnino) s 25 odstotki, kolikor znaša davek od dobička.

»Bruto izdatki za podjetja se tako ne bi povečevali, neto prilivi naših zaposlenih pa bi bili večji,« poudarja. Ob tem so postavili dva pogoja: da lahko to izplačujejo le podjetja z dobičkom in da ta izplačila ne smejo posegati v druge pravice zaposlenih. V ta namen so sodelovali celo pri predlogu zakona, ki pa na koncu ni bil medresorsko usklajen, kar Batagelj obžaluje, saj meni, da je bil dober. Konkretnih predlogov GZS in sindikata ne komentira, upa pa, da tokrat ne bomo spet dobili slab kompromis pogajanj, kot ob lanski spremembi davčne zakonodaje. 

Prijavi sovražni govor