Tiskane izdaje
Ljubljana − Morebitni razpad enotne notranje meje schengenskega območja po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) ne prinaša nič dobrega. Pomeni tako večje ovire za prost pretok ljudi in blaga kot tudi dodatne javnofinančne stroške, povezane z nadzorom meje.
Če bi vsak tovornjak za prečkanje meje potreboval zgolj uro več, bi to slovenskemu gospodarstvu pomenilo vsaj osem milijonov evrov več stroškov. Če bi se zgolj vsak deseti Italijan in Avstrijec odločil, da zaradi daljšega potrebnega časa za prečkanje meje ne bi obiskal Slovenije, bi to pomenilo več kot 55 milijonov evrov turističnega izpada na leto.
Za slovensko gospodarstvo je pomembno, da država podpre vse rešitve na evropski ravni, ki krepijo varnostno situacijo na zunanjih mejah ter zaščiti interese slovenskega gospodarstva na notranjih mejah.
Po mnenju GZS ima dodaten policijski nadzor podobne ekonomske posledice kot uvedba carin, saj podaljšuje zahtevani čas za uvoz in izvoz blaga. Slovenija je močno vpeta v mednarodne trgovinske tokove − izvoz blaga in storitev predstavlja 78 odstotkov bruto domačega proizvoda, uvoz pa 69,5 odstotka. Slovenski saldo menjave s tujino je v 2015 po začasni oceni znašal 8,7 odstotka BDP, kar Slovenijo uvršča takoj za Nemčijo in Nizozemsko.
Prost pretok blaga in storitev oziroma neoviran in hiter dostop znotraj evropskih trgov je ključen za slovensko gospodarstvo, saj kar tri četrtine izvoza ustvarimo z državami članicami EU. Ponašamo se s konkurenčnim logističnim sektorjem, ki je v letu 2015 ustvaril 770 milijonov evrov zunanjetrgovinskega presežka.
Če bi vsak tovornjak za prečkanje meje potreboval zgolj eno uro več, bi to za Evropo pomenilo tri milijarde evrov dodatnih stroškov, za Slovenijo vsaj osem milijonov evrov. Med izvozniki storitev je imel večji izvoz le turistični sektor, ki bi ob razpadu schengna prav tako lahko utrpel škodo, sploh zaradi manjšega obiska dnevnih turistov iz Italije in Avstrije.
Po mnenju GZS so lahko individualne, nacionalne rešitve namesto skupnega odgovora na kratek rok sicer z vidika posameznih držav racionalne, na dolgi rok pa vsem znižujejo blaginjo. Okrepljena južna avstrijska meja pomeni manjše varnostno tveganje za Avstrijo, a prelaga problem zgolj na države južneje od sebe. Ekonomsko bi bila prav gotovo boljša skupna odločitev na nadnacionalni ravni z vzpostavitvijo evropske obmejne in obalne straže.
