GZS zahteva jasna sporočila o menjavah v državnih podjetjih

Opozarjajo, da je neoptimalno upravljanje državnih družb in bank v preteklosti iz proračuna odneslo 13 milijard evrov.

Ba. Pa.
sre, 10.02.2016, 15:53

Ljubljana - V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so se odzvali na dogajanje okoli NLB. »GZS  budno spremlja dogajanja v državnih podjetjih in bankah, vključno z zadnjimi menjavami v NLB. O razlogih za zadnje dogodke ne moremo soditi, ker nimamo vseh razpoložljivih informacij, s katerimi razpolagajo pristojni,« so zapisali.

Kot zbornica, ki združuje člane, ki predstavljajo največji del slovenskega gospodarstva in tudi največji del zaposlenih davkoplačevalcev v Sloveniji, zahtevajo, da upravljavci, ki upravljajo državno premoženje oziroma imajo pristojnosti imenovanja nadzornih svetov in uprav pravočasno razkrijejo jasna merila o (ne)uspešnosti poslovanja v NLB in drugih družbah v državni lasti. Prav tako zahtevajo, da v primeru zamenjave nadzornih svetov in uprav jasno sporočijo, zakaj je do menjav prišlo in, da zamenjave opravijo skladno z najvišjimi merili korporativnega upravljanje in komuniciranja.

»Način komuniciranja ključnih akterjev, menjave in odstopi, kot smo jih opazovali v zadnjih dneh, lahko v takšni banki ohromi učinkovito odločanje o posojilni dejavnosti bank in vzbudi sume med lastniki depozitov. Ne smemo pozabiti, da nova bančna pravila na evropski ravni določajo, da breme primanjkljaja kapitala v banki zdaj nosijo tudi lastniki depozitov nad 100.000 evrov, med katerimi je nasploh veliko podjetij,« opozarjajo v GZS.

»Velik del prirasta javnega dolga nam je slabo upravljanje družb v državni lasti že prineslo. Čas je, da s slabimi praksami končamo,« je izpostavil generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. Študija o pomenu in stroških državnega lastništva, ki so jo pripravili v GZS in jo je v svojih letnih priporočilih povzela tudi Evropska komisija, namreč dokazuje, da je neoptimalno upravljanje državnih družb in bank v obdobju 2007-2013 povzročilo javno-finančno breme v višini 13 milijard evrov.

»Zato si ponovitve takšnega obdobja ne moremo več privoščiti, saj naš javni dolg že danes presega 80 odstotkov BDP. Polona Domadenik iz Ekonomske fakultete je tudi izračunala negativni vpliv vmešavanje politike v upravljanje državnih družb, ki sicer znaša 110 milijonov evrov letno,« poudarjajo v GZS.

Prijavi sovražni govor