Heta narekuje tempo, prodaja za zdaj še Mirko Tuš

Vse kaže, da bo Tušu banke uspelo prepričati v ponovni moratorij na vračilo milijonskih posojil. A to ne more biti rešitev na dolgi rok.

Objavljeno
02. december 2015 20.12
iza tuš
Vanja Tekavec
Vanja Tekavec
Ljubljana – Pri dogovoru o reševanju trgovskega imperija Mirka Tuša bi lahko pomembno vlogo odigrala tudi Heta, slaba banka avstrijske Hypo Alpe Adria Bank. Vse kaže, da bo Mirku Tušu banke uspelo prepričati v vnovičen moratorij na vračilo milijonskih posojil, a bankirji opozarjajo, da to ne more biti rešitev na dolgi rok.

Celjski podjetnik Mirko Tuš, ki ima do bank po naših informacijah še za od 370 do 380 milijonov evrov dolga, vstopa v ključno pogajalsko fazo reševanja svojega trgovskega imperija. Ta se tudi tokrat vrti predvsem okrog vprašanja, ali bodo banke Tušu dale nov odpustek v obliki reprograma posojil in s tem tretjemu največjemu domačemu trgovcu omogočile nadaljne preživetje.

Pri preverjanju informacije, ali bo Tušu uspelo doseči dogovor z bankami do roka (do konca januarja prihodnje leto), so si sogovorniki enotni predvsem glede ugotovitve, da je Tuš enostavno preveč vpet v lokalno okolje in povezan z domačimi dobavitelji, da bi ga upnice čez noč poslale v stečaj. Tudi zato, ker bi bil domino efekt v primeru Tuševega potopa enostavno preveč boleč, ne le za banke, temveč tudi za domačo živilskopredelovalno industrijo.

»Če bo Tuš potonil, marsikdo med nami ne bo več posloval v zelenem. Tuš je vendarle pomemben kupec domače živilskopredelovalne industrije, za marsikoga je tretji ali celo drugi največji kupec,« je te dni komentiral eden od slovenskih dobaviteljev, ki ni želel biti imenovan. Ohranitev Tuša pri življenju je verjetno tudi v interesu bank; te terjatev do tretjega največjega trgovca niso prenesle na DUTB, zato bi bile v primeru najslabšega scenarija primorane v nove odpise milijonskih terjatev.

Banke ne bodo odstopale od svojih zahtev

Po neuradnih informacijah naj bi Tuš na pogajalsko mizo bank (tudi) tokrat naslovil prošnjo za podaljšanje obstoječega moratorija na odplačilo glavnice dolgov do leta 2018, obresti naj bi vračal. Kakšne zaveze banke pričakujejo od Tuša, ni znano, najverjetneje pa upnice ne bodo odstopale od svoje zahteve po odprodaji nepremičnin ter poslovno nepotrebnega premoženja. Kot smo že poročali, je Tuš že aktiven pri iskanju investitorja za uspešnejše trgovske centre; eden teh je trgovski center Planet Tuš Koper, ki velja za največji trgovski center na slovenski obali.

Na račune bank se bo najverjetneje stekel tudi drugi del kupnine za Tušmobil v višini približno 26 milijonov evrov, ki bo po naših informacijah predvidoma nakazana prihodnje leto. A vse to so, opozarjajo poznavalci, le kratkoročne rešitve. Na dolgi rok se za banke kot najboljši izhod še vedno kaže prodaja terjatev (slišati je, da ponudbe so, a da so slabe), vprašanje pa je, ali bo to mogoče brez delnega odpisa dolgov.

Heta želi kljukico v pogajanjih

In kakšna je pri reševanju Mirka Tuša vloga avstrijske Hete? V letih, ko je Tuš bliskovito širil svoj trgovski imperij, se je prek finančnega najema (lizinga) zadolževal tudi pri nekdanji avstrijski Hypo Alpe Adria Bank, zato je njena slaba banka Heta danes eden od pomembnih ekonomskih upnikov celjskega trgovca. Njena vloga pa bo ključna tudi pri odločanju o novem reprogramu (oz. moratoriju na vračilo posojil) celjskega trgovca. Za potrditev načrta finančnega prestrukturiranja, katerega del je tudi reprogram, Tuš namreč potrebuje 75-odstotno soglasje upnikov, kar brez Hete, ki ima preko 20 odstotkov glasovalnih pravic, ne bo mogoče.

Heta kot upnica bedi tudi nad Planetom Tuš Koper, za katerega Tuš že nekaj časa išče investitorja. Vsaj za zdaj je imel Tuš proste roke pri iskanju investitorja, kar pa bi se lahko spremenilo, če bo Heta zahtevala hitrejše rešitve glede načrtovanih odprodaj oz. razdolževanja. Neuradno je slišati, da je Heta Mirku Tušu dala le še pol leta časa za prodajo koprskega centra, zatem pa naj bi se sama bolj aktivno angažirala pri iskanju kupca ali celo unovčila zavarovanje za financiranje Tuša.

Zahteve Hete po čimhitrejšem dezinvestiranju so logične tako v luči načrtovane likvidacije večine premoženja Hete do konca 2018 kot tudi v luči dejstva, da se kupca za center takšne velikosti, kot je denimo koprski Planet Tuš, običajno išče vsaj leto in več. A če se Heti po eni strani mudi z odprodajo premoženja, si po drugi strani ne želi, da bi izgubila Tuša kot svojega najemnika, saj lahko prazen center za Heto pomeni le novo finančno breme.