Tiskane izdaje
Že včeraj smo na generalnega direktorja HSE Matjaža Marovta naslovili vprašanja, ali držijo neuradne informacije iz zasavskih energetskih krogov, po katerih HSE na lokaciji Teta ustanavlja »mini holding« s tremi stebri: terciarna rezerva, obvezne blagovne rezerve in »ostalo«. Pod »ostalo« naj bi spadala Sresa, družba na papirju in doslej nesojena nosilka koncesije za rabo vode na srednji Savi.
Na Delu odgovora nismo prejeli, je pa vodstvo HSE včeraj javnost obvestilo o novostih na lokaciji Teta in o prekinitvi likvidacijskega postopka Teta, za katerega so se odločili glede na sklep upravljalca državnega premoženja SDH in po lastni oceni, po kateri je energetsko lokacijo na območju TET smiselno ohraniti in nadgrajevati. Nova Tet, kot ji že rečejo v Zasavju, se bo v skladu s poslovnim načrtom skupine HSE za obdobje 2018-2020 še naprej ukvarjala s skladiščenjem naftnih derivatov v sklopu obveznih državnih rezerv in v 2018 skrbela tudi za sistemske storitve v elektroenergetskem sistemu ter ohranila proizvodni enoti na tekoče gorivo. Nova družba bo priložnost za nove, inovativne energetske projekte, napoveduje Marovt. Naj spomnimo, da je na lokaciji Teta doslej propadlo že nekaj poskusov oživljanja: za 125-megavatni blok nikoli niso našli kupcev, na termično obdelavo odpadkov ni pristala lokalna skupnost, pretovorna postaja pa ostaja nasedla investicija ...
Nova Tet bo nadaljevala z razgradnjo opreme in dezinvestiranjem, a to po ocenah poznavalcev ne more zadoščati za preživetje 18 ljudi. Že lani je bila odprodaja nepotrebnega premoženja edini prihodek Teta. Prihodki so se sukali okrog treh milijonov evrov. Na vprašanja o višini in virih prihodkov nove Tet HSE ne odgovarja, prav tako ne, koliko bodo potrebovali za plače. Po zadnjih podatkih jim je status terciarne rezerve še lani prinašal dobrih 160.000 evrov prihodka ali dvakrat toliko, kolikor jih je stal upravitelj likvidacijskega postopka, ki so ga zdaj prekinili. Pokrivanja stroškov Teta se je HSE v 2015 sicer lotil s 5-milijonskim likvidnostnim posojilom Dravskih elektrarn; samo odpravnine so jih stale 2,3 milijona evrov.
